221. člen ZGD-1

Pritožbeno sodišče preizkuša izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov. Ti pa morajo biti podani tako, da so za pritožbeno sodišče razumljivi in dovolj opredeljeni. Če pritožba ni takšna, opravi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti zgolj omejen preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP). Delničarju, ki je predlagatelj razširjenega dnevnega reda ali dajalec nasprotnega predloga, ni mogoče odreči pravice do predlaganja razširitve dnevnega reda in postavitve nasprotnega predloga. Takšno pravico namreč ima po 298. členu ZGD-1. Dajanje predlogov za sprejemanje sklepov na skupščini je ena temeljnih pravic vsakega delničarja. Za zožitev te pravice ni nobene opore v ZGD-1 samem, če gre za povezane osebe, niti ni nobenega vsebinskega razloga.

Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-12 pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo. Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda. Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic4, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.

Likvidacijski načrt, ki niti ni z zakonom predviden dokument, ne zavezuje sodišča, da bi že dospele terjatve upnikov obravnavalo kot nedospele oz. kot takšne, ki bodo zapadle šele čez 5 let. Zaradi tega prijava terjatev v postopku redne likvidacije ne pomeni ovire, da tožnica te terjatve ne bi mogla uveljavljati v sodnem sporu in pri tem zahtevati tudi zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsake posamezne terjatve.

Ne glede na določbo drugega odstavka 32. člena ZGD-1 neomejeno zastopanje družbe s strani uprave ne velja v tistih primerih, kjer že sam zakon vsebuje določbe o pristojnosti drugega organa oziroma o njegovem sodelovanju. Morebitno nespoštovanje sklepa skupščine o odsvajanju lastnih delnic bi pomenilo kršitev prednostne pravice iz 8. alineje prvega odstavka 247. člena ZGD-1. V zvezi s soglasjem nadzornega sveta je treba razlikovati med zahtevo po soglasju na eni strani in samo podelitvijo soglasja na drugi strani. Nadzorni svet mora soglasje podeliti za vsak konkreten posel posebej. Nadzorni svet lahko opravlja vlogo nadzora, ki mu je bila zaupana, le če so mu znani pogoji konkretnega posla. Odklonitev vsakršne presoje v primeru spora, povezanega s kršitvijo skupščinsko določenega pogoja, odločitev o izpolnjevanju katerega sodi v pristojnost uprave, bi pomenila odklonitev sodnega varstva.