VSL Sodba in sklep I Cp 349/2020

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se „zavrže primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Posojilna pogodba s sporazumom o zavarovanju terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) notarke A. A., sklenjena med V. Č. in S. D., v notarskem zapisu opr. št. SV 351/2005 z dne 25. 3. 2005, je nična.“ (I) in da se zavrže podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Posojilna pogodba s sporazumom o zavarovanju terjatve po 142. členu SPZ notarke A. A., sklenjena med toženima strankama, v notarskem zapisu,¹ je nična v delu, in sicer celotni sedmi odstavek na drugi strani notarskega zapisa, v 1. alinei je I. odstavka 3. točke na strani 4 notarskega zapisa in sicer in sicer pri parc. št. 1340/2, 1343/2, 1344/2, vse k. o. ..., parc. št. 484 in 486, obe k. o. ... , do ene idealne polovice vknjižene na tožnico ter v II. odstavku 4. točke na strani 5 notarskega zapisa pri parc. št. 1340/2, 1343/2 in 1344/2, vse k. o. ... ter pri parc. št. 484 in 486, obe k. o. ..., do ene idealne polovice vknjižene na tožnico.“ (II) S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek (III), ki je bil del primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka, ki se glasi: „Ugotovi se, da je zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, izvršena s sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki Dn 000/2005, neveljavna ter se temu sodišču odredi izbris te zaznambe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.“

2Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v navedenem delu, ker tožba na ničnost notarskega zapisa temelji na isti pravni in dejanski podlagi, ki je bila predmet odločanja v pravnomočni pravdni zadevi I P 55/2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2030/2018, v kateri je drugo toženec vložil tožbo zoper prvo toženca. S tožbo je zahteval, da se ugotovi, da je notarski zapis ničen. V postopku I P 55/2015 je bilo pravnomočno razsojeno, da je notarski sporazum ničen v točki prvič glede vrednosti posojila, ki presega znesek 133.759,24 EUR in v točki drugič, da mora dolžnik vrniti 60. mesečni obrok, ki presega 51.159,24 EUR in da mora plačati 5% letne pogodbene obresti. V preostalem delu je bil zahtevek na ugotovitev ničnosti zavrnjen. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je bil v sodbi I P 55/2015 že opravljen vsebinski preizkus argumentov, ki jih je navajal drugo toženec (takrat tožnik), ki so v bistvenem enaki, kot argumenti tožnice v tem postopku, zaradi katerih meni, da je notarski zapis ničen. Podana je objektivna identiteta, ker je enaka dejanska podlaga in tožbeni predlog. Obstaja pa tudi istovetnost v subjektivnem smislu, ker bi tožnica lahko sodelovala v postopku I P 55/2015, glede na naravo stvari, pa je mogoče rešiti zadevo le enotno glede vseh sospornikov, tako tožnice kot drugo toženca. V zadevi I P 55/2015 je imela tožnica na aktivni strani položaj potencialne enotne sospornice, ker se je odločalo tudi o tem, ali je notarski sporazum ničen, ker je drugo toženec razpolagal s premoženjem v skupni lasti tožnice in drugo toženca.

3Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je neveljavna zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa in da se odredi izbris te zaznambe ter vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ker bi tožnica morala zahtevati najprej ugotovitev neveljavnosti vknjižbe hipoteke in njen izbris, šele nato pa bi lahko zahteva izbris zaznambe.

4Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Navaja, da tožnica ni bila stranka postopka pred Okrožnim sodiščem v Kranju I P 55/2005, zato se v postopku ni mogla izjaviti. Poseženo je bilo v njeno premoženje in v zasebno lastnino brez sodnega postopka, brez možnosti udeležbe v postopku, s tem pa so bile kršene njene ustavne pravice. Tožba v zadevi I P 55/2015 je bila vložena 4. 2. 2015, ko tožnica še ni bila solastnica nepremičnin. Ob vložitvi tožbe, ki jo je vložila tožnica, pa je že vknjižena kot solastnica do ½ nepremičnin. Ob podpisu notarskega zapisa leta 2005 so bile nepremičnine, ki so del notarskega zapisa, skupno premoženje tožnice in drugotoženca. Tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek na kršitvi Zakona o notariatu, ki določa, da morajo notarsko listino stranke in drugi udeleženci podpisati ob prisotnosti notarja. Notarka je vedela, da so nepremičnine skupno premoženje, zato bi tožnica morala sodelovati pri podpisu notarske listine. Notarski zapis zato nima pravnega učinka javne listine. V konkretnem primeru gre za pogodbo o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, zato je pomanjkanje ustrezne oblike zakonsko sankcionirana z ničnostjo pogodbe. V tej pravdi tožnica uveljavlja ničnost notarskega sporazuma, postopek v zadevi I P 55/2015 pa se je vodil zaradi oderuške pogodbe.

5Prvo toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasil je tudi pritožbene stroške.

6Drugo toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožbi ugodi.

7Pritožba je delno utemeljena.

8Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeni sodišče po uradni dolžnosti. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V sodbi in sklepu je sodišče podrobno pojasnilo razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen oziroma, da del tožbe, s katerim se uveljavlja ničnost notarskega sporazuma s primarnim in podrednim tožbenim zahtevkom, ni dovoljen, ker je bilo o tem že pravnomočno razsojeno. Tudi ni nobenih nasprotij med listinami in ugotovitvami v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje.

9Sodišče prve stopnje pa je zmotno ugotovilo, da obstaja identiteta spora s pravnomočno končano zadevo I P 155/2015. Tožnica v postopku I P 55/2015 ni sodelovala, kar pomeni, da ni podana subjektivna identiteta spora. Tožnica v postopku uveljavlja ničnost notarskega zapisa iz drugih razlogov, kot so bili predmet odločanja v zadevi I P 55/2015. V zadevi I P 55/2015 je tožnik (mož tožnice oz. drugo toženec v tej zadevi) uveljavljal ničnost notarskega zapisa posojilne pogodbe s sporazumom o zavarovanju terjatve s hipoteko, ker je menil, da je pogodba oderuška, ker je prvo toženec izkoristil njegovo težko gmotno stanje in na ta način pridobil nesorazmerno premoženjsko korist ter ker je prvo toženec izročil tožniku manj denarja, kot je bilo zapisano v notarskem zapisu. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o identiteti spora utemeljevalo z razlogovanjem, da iz obrazložitve sodbe I P 55/2015 izhaja,² da se tožnik ne more sklicevati na ničnost pogodbe iz razlogov, ker notarka ni poklicala žene in ker je bila (skupna) hipoteka ustanovljena na nepremičninah, ki so (so)last njegove žene, ker to niso okoliščine, katerih pravna posledica bi bila ničnost pogodbe. Na podlagi tega zapisa je sodišče prve stopnje sklepalo, da se je že v sodbi I P 55/2015 ugotavljalo utemeljenost ničnosti iz enakih razlogov, ki jih uveljavlja tožnica v tem postopku.

10Tako sklepanje sodišča prve stopnje je zmotno, čeprav načeloma velja, da pravnomočna odločitev o ničnosti pogodbe učinkuje tudi na pravne položaje tretjih oseb (torej erga omnes). Nična pogodba je namreč neveljavna že od samega začetka. Tak bi bil primer, če bi bilo v zadevi I P 55/2015 ugotovljeno, da je notarski sporazum ničen. S procesnega vidika med strankama pogodbe pravnomočna ugotovitev, da je pogodba nična, neposredno učinkuje tudi na položaj tretjih oseb. V tem primeru tožnica ne bi imela pravnega interesa za pravovarstvo iz naslova ničnosti notarskega zapisa.³ V zadevi I P 55/2015 je bilo ugotovljeno, da je notarski zapis le delno ničen,⁴ iz razlogov, ki so bili v celoti v zvezi s posojilnim razmerjem med prvo in drugo tožencem. Predmet presoje ničnosti notarskega zapisa torej ni bilo nedopustno razpolaganje drugo toženca s skupnim premoženjem in s tem v zvezi nedopustno ravnanje notarke in prvo toženca, ki naj bi vedela, da so nepremičnine iz notarskega zapisa skupno premoženje, kar je podlaga, na kateri utemeljuje tožnica tožbeni zahtevek. Citat iz sodbe I P 55/2015, ki ga je povzelo sodišče prve stopnje, je treba razumeti na način, da tožnik ne more uveljavljati ničnosti notarskega zapisa iz razloga, ker je brez soglasja svoje žene obremenil nepremičnine s skupno hipoteko, ker je do materialnopravnega varstva iz tega naslova upravičena le njegova žena. Le (drug) zakonec ima v primeru obremenitve ali odtujitve stvari iz skupnega premoženja zahtevek za izpodbijanje pogodbe in tudi zahtevek na ugotovitev njene ničnosti.⁵ Tožnica zato v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da v tej pravdni zadevi uveljavlja ničnostne razloge na povsem drugi podlagi, kot je bila podlaga v zadevi I P 55/2015. Identiteta tožbenega zahtevka zato ni odločilna, še posebej iz razloga, ker v zadevi I P 55/2015 ni bilo odločeno, da je notarski sporazum ničen. Iz teh razlogov je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da gre v konkretnem primeru že za pravnomočno razsojeno stvar.

11Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 91. člena Zakona o zemljiški knjigi; v nadaljevanju ZZK-1). Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa (tretji odstavek 91. člena ZZK-1). Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom (četrti odstavek 91. člena ZZK-1). Upnik z neposredno izvršljivim notarskim zapisom pridobi izvršilni naslov, ki je enak sodni odločbi. Na podlagi 142. člena Stvarnopravnega zakonika neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje proti vsakokratnemu kasnejšemu pridobitelju. V konkretnem primeru to pomeni, da zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa učinkuje tudi zoper tožnico, ki se je vpisala kot solastnica nepremičnin, ko so nepremičnine že bile obremenjene s hipoteko na podlagi notarskega zapisa, za katerega tožnica trdi in v tožbenem zahtevku zahteva, da se ugotovi, da je ničen.

12Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti ureja 92. člen ZZK-1, ki določa, da v primeru, če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe (92. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišča bo torej po uradni dolžnosti izbrisalo zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa, ko bo dovolilo izbris hipotek, ki so bile ustanovljene na podlagi spornega notarskega zapisa. Tožnica zato nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, s tem, da zemljiškoknjižno sodišče tudi ni (še) dovolilo izbrisa hipoteke. Iz teh razlogov je sodišče prve stopnje v tem delu (s sodbo) utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.

13Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v preostalem delu pa je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14Sodišče prve stopnje je zavrglo primarni in podredni del tožbe, ki se je nanašal na ničnost notarskega sporazuma, kar pomeni, da ni meritorno odločalo o teh tožbenih zahtevkih, posledično tudi ni izvedlo predlaganih dokazov tožnice, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj bi bila v nasprotnem, če bi pritožbeno sodišče meritorno odločilo o zadevi, kršena pravica strank do pritožbe.

15Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

¹ V nadaljevanju notarski zapis.
² Sodišče prve stopnje je ta del obrazložitve iz sodbe I P 55/2015 povzelo v 13. tč. obrazložitve sodbe in sklepa.
³ VS RS II Ips 239/2018 (še posebej op. št. 8).
⁴ In še to le v sorazmerno majhnem delu glede na glavnico in obresti (podrobneje glej izrek te odločitve, ki je deloma povzeta v 2. tč te obrazložitve).
⁵ Če je bil namen izigrati drugega zakonca, kar predstavlja zakonski stan iz drugega odstavka 40. člena obligacijskega zakonika (VS RS II Ips 121/2017).