VSRS Sklep VIII R 17/2010

Za odločanje o tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Kamniku.

1Tožnik s tožbo uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi škode, ki jo je utrpel med delom pri prvotoženi stranki, ko ga je napadel sodelavec in ga poškodoval. Zahteva, da mu delodajalec in sodelavec solidarno plačata odškodnino za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v času zdravljenja, za pretrpljeni strah in za pretrpljene duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti in povečanja življenjskih naporov.

2Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je s sklepom I Pd 1555/2008-3 z dne 18. 8. 2008 sklenilo, da ni pristojno za odločanje o zahtevku v delu, ki se nanaša na drugotoženo stranko in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kamniku kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Ugotovilo je, da v tem delu ne gre za delovni spor, temveč za premoženjski spor med dvema fizičnima osebama, za rešitev katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

3Okrajno sodišče v Kamniku pristojnosti ni sprejelo in predlaga, da o tem odloči Vrhovno sodišče ter določi kot stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Čeprav sta toženi stranki navadna sospornika in nastopata kot samostojni stranki, bi bilo treba upoštevati načelo atrakcije glede drugotožene stranke, ker gre pri obeh toženih strankah za odgovornost iz delovnega razmerja.

4Predlog ni utemeljen.

5Toženi stranki v tem sporu sta navadna in formalna sospornika (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). To pomeni, da bi moralo biti isto sodišče na samo krajevno, temveč tudi stvarno pristojno za oba toženca. V obravnavani zadevi temu ni tako. Po določbi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 je delovno sodišče stvarno pristojno le za odločanje o zahtevku zoper delodajalca, ne pa tudi zoper drugotoženo stranko. Izjema velja po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1 le v primeru, ko je poleg delodajalca tožena kot sospornik tudi zavarovalnica.

6Za škodo, ki jo njegovi delavci povzročijo tretji osebi (med katere spadajo tudi sodelavci), odgovarja delodajalec po določbah 147. člena OZ, ki ima zoper delavca, ki je škodo povzročil, regresni zahtevek. Oškodovanec pa ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, ki je škodo povzročil namenoma. Vendar to lahko na stvarno pristojnost sodišč uveljavlja le pred sodiščem splošne pristojnosti (1. člen ZPP).

7Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno okrajno sodišče.