VSRS Sodba II Ips 380/2005

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje glede odločitve iz tretjega odstavka njegovega izreka in sklep sodišča prve stopnje glede odločitve pod tč. I./2. njegovega izreka se razveljavita ter se zadeva (tudi) v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tokrat zavrnilo predlog za denacionalizacijo nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe, sklenjene 26.6.1962 med M. K., M. D. in K. C. Kot darovalci ter Občino ... kot obdarjenko (tč. I./1. izreka sklepa), prav tako je zavrnilo "predlog za ponovno odločanje o že vrnjenem premoženju po delnem sklepu o denacionalizaciji" (tč.I./2.izreka sklepa), medtem ko je predlog za dodelitev enakovrednih nadomestnih zemljišč ter podredno za cenitev objektov in plačilo v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe zavrglo (tč. II. Izreka sklepa). O predlagateljičinih stroških postopka je sodišče prve stopnje odločilo, da jih ji mora povrniti nasprotni udeleženec do zneska 322.750 SIT.

Sodišče druge stopnje je na podlagi pritožb obeh strank (nasprotni udeleženec je s pritožbo izpodbijal le odločitev o stroških postopka) sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, razen glede odločitve pod tč. I./2. izreka sklepa sodišča prve stopnje (o zavrnitvi "predloga za ponovno odločanje o že vrnjenem premoženju po delnem sklepu o denacionalizaciji"), ki ga je, spričo zavrnitve predlagateljičine pritožbe v tem delu, potrdilo.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagateljica vložila revizijo. Izpodbija ga v delu o zavrnitvi njene pritožbe in potrditvi sklepa sodišča prve stopnje, sklicujoč se na bistvene kršitve določb postopka in na zmotno uporabo materialnega prava kot uveljavljana revizijska razloga. Po mnenju predlagateljice je pravnomočni del odločitve o zavrnitvi predloga za "ponovno" odločanje o vrnitvi nepremičnin, o katerih je že bilo odločeno z delnim sklepom sodišča prve stopnje z dne 11.2.2002, nezakonit. O vrnitvi v reviziji iz predlagateljičinega predloga z dne 22.8.2003 povzetih parcel, glede katerih je po sedanjih zemljiškoknjižnih podatkih za k.o. ... Izkazano lastništvo Občine ... , sodišče prve stopnje sploh še ni odločalo. Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da bi lahko predlagateljica svoj predlog do izdaje sklepa sodišča prve stopnje tako spremenila, da bi ga razširila na drugega zavezanca za denacionalizacijo. Predlagateljica je namreč ves čas postopka kot nasprotno udeleženko navajala tudi Občina ..., vendar te zavezanke sodišče prve stopnje do danes nezakonito ni pritegnilo v postopek. Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti o vrnitvi v reviziji naštetih parcel k.o. ... in kot zavezanko pritegniti v postopek Občina ... ne glede na to, da gre ponekod za iste nepremičnine, ki so bile obsežene v izreku sklepa z dne 11.2.2002. Po mnenju predlagateljice gre za pravnomočno razsojeno stvar le, če gre za zadevo med istimi strankami. Z delnim sklepom z dne 11.2.2002 je sodišče predlagateljici sicer vrnilo določene parcele v last in posest, vendar pa je zemljiškoknjižno sodišče s pravnomočnim sklepom z dne 24.3.2003, Dn. št. 1201/2002, odločilo, da se ne opravi vpis lastninske pravice na določenih parcelah,ki so bile predlagateljici vrnjene s pravnomočnim delnim sklepom z dne 11.2.2002, ker so bile te nepremičnine last Občini ... in ne Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Predlagateljica še dodaja, da bi morale biti denacionalizacijskim upravičencem zagotovljene enake možnosti in pravice v postopkih in se s tem v zvezi sklicuje na določbo 279. člena Zakona o upravnem postopku, s katero je predviden učinek ničnosti odločbe, ki je ni mogoče izvršiti. Pravne posledice so v tem primeru enake, kot da odločba sploh ne bi bila izdana, kar nujno terja odločanje o predlogu predlagateljice. Slednja formalnega revizijskega predloga ni ponudila.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 36/2004 - uradno prečiščeno besedilo) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

Predmet preizkusa v tem revizijskem postopku je le odločitev iz tretjega odstavka izreka sklepa sodišča druge stopnje v zvezi z odločitvijo pod tč. I./2. izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Potem ko je bil predlagateljičin laični zahtevek za denacionalizacijo leta 1992 odstopljen v pristojno reševanje sodišču (sedaj Okrajnemu sodišču v Piranu) in ko je predlagateljica pooblastila za zastopanje odvetnika, je ta v pripravljalni vlogi z dne 23.11.1992 prvič sploh navedel zavezanca - nasprotnega udeleženca (Občina ...) in vse, v revizijskem postopku še sporne parcele (25 parcel v vložku št. ... k.o. ...), katerih vrnitev je predlagateljica zahtevala, zajel v dajatveno oblikovanem in zoper nasprotno udeleženko Občino ... uveljavljanem zahtevku (red. št. 5 spisa).

Temu je 10.8.1993 sledil narok, iz zapisnika o tem naroku (red. št. 8 spisa) pa med drugim dobesedno sledi:

"Predlagateljici se predoči, da je nov lastnik spornih zemljišč in zato oblikuje predlog tako, da se glasi:

- predlagateljica: C. M.-nasprotni udeleženec: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki jo zastopa JP Slovenije v Ljubljani in Občina ..., ki jo zastopa JP Koper, zaradi denacionalizacije na zemljiščih."

Od tu naprej se je postopek vodil z obema nasprotnima udeležencema - vse do izdaje prvega sklepa o zavrnitvi predloga za denacionalizacijo dne 18.11.1993, v katerem je druga nasprotna udeleženka Občina ... Že (nepojasnjeno oz. neobrazložena) izpadla. Ves čas v nadaljevanju je postopek, po številnih odločitvah na vseh stopnjah, tekel le še s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kot edinim nasprotnim udeležencem - ne da bi predlagateljica kdaj umaknila predlog zoper Občino ... in ne da bi bilo o njenem predlogu zoper to nasprotno udeleženko kdajkoli kakorkoli odločeno.

Dne 11.2.2002 pa je sodišče prve stopnje glede v revizijskem postopku spornih nepremičnin z "delnim" sklepom (v uvodu katerega je kot nasprotni udeleženec naveden le Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije), opr. št. N 29/2001-51, odločilo:

"Denacionalizira se nepremično premoženje ter se vrne v last in posest predlagateljici M. C., kot upravičenki do denacionalizacije:

- parcele štev. (naštetih 20 parcel), vse vpisane v vlož. št... k. o. ..."

Po pravnomočnosti tega sklepa in na njegovi podlagi se je predlagateljica po nastavitvi nove zemljiške knjige (in po vmesnih katastrskih spremembah parcel) uspela vknjižiti le delno - le glede parcel, katerih lastnik je bil Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, delno pa je bila vknjižba pravnomočno zavrnjena z obrazložitvijo, da je del zemljišč iz delnega sklepa z dne 11.2.2002 v lasti Občine ..., ki pa da "ni bila stranka v nepravdnem postopku opr. št. N 29/2001 in da zoper njo ni izdan ta izrek, zato ni podlage za vpis zoper Občino ..." (z.k. sklep v prilogi A 35 spisa).

Glede na tako stanje je predlagateljica na naroku dne 9.4.2003 predlagala, da "se kot zavezanko v postopek pritegne Občino ..., kot je bilo to že predlagano v prvotnem predlogu za denacionalizacijo in predlaga, da se za nepremičnine, ki so bile zavrnjene s citiranim z.k. sklepom, naloži vrnitev v last in posest predlagateljici s strani Občine ...," vendar sta sodišči prve in druge stopnje videli oviro za tako (po njunem stališču "ponovno") odločanje v pravnomočnem delnem sklepu z dne 11.2.2002.

Upoštevaje pravkar povzet dosedanji potek postopka se izkaže z revizijo izpodbijana pravnomočna odločitev kot procesnopravno zgrešena in nezakonita. Predvsem je pomembno, da je predlagateljica navedla O. I. kot nasprotno udeleženko ter zavezanko za vrnitev v dajatveno oblikovanem in zoper njo uperjenem zahtevku zajetih parcel že v pripravljalni vlogi z dne 23.11.1992, da predlagateljica takega predloga zoper Občino ... ni nikoli umaknila ter da o njem tudi ni bilo nikoli kakorkoli odločeno. Za izpodbijanje delnega sklepa z dne 11.2.2002 predlagateljica ni imela interesa, saj je glasil njej v prid, sicer pa je šlo za delni sklep in njen ves čas obstoječi zahtevek s to odločitvijo sploh še ni bil v celoti - glede Občine ... Pa sploh ne - izčrpan (o njem še ni bilo odločeno). Zato ne gre za že odločeno stvar, v nasprotju s podatki spisa pa je razlogovanje sodišča druge stopnje, da bi "predlagateljica lahko svoj predlog do izdaje sklepa sodišča prve stopnje spremenila tudi tako, da bi ga razširila na Občino ..., česar pa ni storila;" to je namreč že storila v prvi pripravljalni vlogi s postavitvijo zahtevka prav in (tedaj) le zoper Občino ... Končno pa izrek delnega sklepa o vrnitvi parcel v last in posest predlagateljici ne glasi na nobenega konkretno določenega zavezanca in bi ga po svoji naravi bilo mogoče šteti tudi za vmesni (ugotovitveni) sklep.

Ker torej o zahtevi predlagateljice zoper Občino ... kot zavezanko za vrnitev nepremičnin ni bilo odločeno in ker sta sodišči prve in druge stopnje procesnopravno zgrešeno videli oviro za tako odločanje o pravnomočnem sklepu z dne 11.2.2002 ter s tem v nasprotju z določbo drugega odstavka 2. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP neupravičeno odrekli odločitev o zahtevku, sta storili bistveno kršitev določb postopka, ki je privedla do nezakonitosti z revizijo izpodbijanega pravnomočnega sklepa - pri čemer je treba opozoriti tudi na ustavnopravni vidik jamstva pravice do sodnega varstva (primerja) z odločbo Ustavnega sodišča, št. Up-867/04).

Ker je bila v postopku na prvi in drugi stopnji storjena ter v reviziji predlagateljice uveljavljana procesnopravna kršitev kot upošteven revizijski razlog iz 2.točke prvega odstavka 370.člen ZPP v zvezi s 37.členom ZNP, je bilo treba sklepa sodišč obeh stopenj v pravnomočnem delu na podlagi določb prvega odstavka 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje tudi v tem obsegu v nov postopek.