VSRS Sodba II Ips 457/2008

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo v izreku navedenih denarnih zneskov, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za vsak znesek posebej. Tožencu je naložilo tudi plačilo 421,14 EUR tožničinih pravdnih stroškov z zamudno posledico. Pojasnilo je, da toženec ni odgovoril na tožbo (odgovor na tožbo je sodišče je s sklepom z dne 21. 9. 2006 zavrglo, saj je bil vložen v nezadostnem številu in brez overjenega prevoda priložene listine, teh pomanjkljivosti pa toženec kljub pozivu ni odpravil). V njej je tožnica navajala, da je upravičenka do družinske pokojnine po pokojnem možu. Za dvig neizplačanih zneskov je 10. 6. 2003 pooblastila toženca, ki je njej pripadajoče in nakazane zneske (invalidske pokojnine, dodatka za rekreacijo ter družinske pokojnine za december 2003) dvignil, a jih tožnici ni v celoti izročil. Toženec je tako od 30. 12. 2003 neupravičeno zadržal 2,231.430,50 SIT, nato pa še nadaljnje zneske družinske pokojnine, ki jih je dvigal v letih 2004 in 2005, čeprav je tožnici vseskozi obljubljal, da ji bo denar izročil. Tožnica je vsak zahtevani znesek opredelila po višini ter z datumom dviga. Sklepčnost tožbenih navedb je sodišče utemeljilo na določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o neupravičeni pridobitvi (190. in 193. člen OZ).

2Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Utemeljenost tožbenega zahtevka je oprlo na določbe OZ o mandatu (766. in 771. člen OZ).

3Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženec vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga, naj sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi stroške. Uvodoma opozarja, da je vložil odgovor na tožbo in pripravljalni spis, kar je ugotovilo tudi sodišče. Meni, da vloženega odgovora na tožbo ni mogoče zavreči (sodišče odloča le o tožbenih zahtevkih) oziroma šteti, kot da ni bil vložen. V takšnem postopanju sodišča vidi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo – UPB3, Ur. l. RS, št. 73/2007 – v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju nasprotuje sklepčnosti tožbe. Navaja, da med strankama ne obstaja nobena zakonska (odškodninska, obogatitvena) obveznost in da tožnica ni navedla dejstev ter dokazov, ki bi (po temelju in višini) utemeljevali njen zahtevek. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da ima na podlagi pravnomočne sodbe Delovnega in socialnega sodišča Ps 492/2002 z dne 7. 3. 2003 terjatev le do Zavoda ua pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker od Zavoda ni zahtevala plačila in ni navedla, da bi ji bilo uveljavljanje takšne terjatve onemogočeno, njen zahtevek sploh še ni zapadel v plačilo. Tožnica zato nima pravnega interesa karkoli terjati od toženca, ki sploh ni njen dolžnik in ga nikoli ni pozvala k plačilu. Dodaja še, da med strankama ne obstaja veljavno pooblastilo. Že tožnica je trdila, da je toženec prejete zneske zadržal brez njenega pooblastila, poleg tega pa ji je toženec izročil vse prejete zneske v višini 17.380,00 EUR.

4Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6Revizija ni utemeljena.

7Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je odgovor na tožbo zaradi navedenih pomanjkljivosti, ki jih toženec v roku ni odpravil, zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP). Nastalega položaja ni mogoče odpraviti s kasnejšim odgovorom na tožbo, ki ga je toženčev pooblaščenec vložil šele 16. 11. 2006, torej po izteku roka za odgovor na tožbo in njegovo dopolnitev. V razlogih sodišč nižjih stopenj tako ni nasprotij oziroma drugih pomanjkljivosti, ki bi kazale na očitano kršitev določb pravdnega postopka.

8Resničnosti tožbenih trditev, ki jih sodišče prve stopnje povzame v dejansko podlago zamudne sodbe, s pravnimi sredstvi ni mogoče izpodbijati (drugi odstavek 338. člena in tretji odstavek 370. člena ZPP). To je tožencu v zvezi z očitki, da je tožnici vrnil vse prejete zneske, pojasnilo že pritožbeno sodišče. Na dejansko stanje nedopustno meri še toženčeva revizijska navedba, da ga tožnica nikoli ni pozvala k plačilu. Kot je zapisalo sodišče prve stopnje, je toženec tožnici vseskozi obljubljal, da ji bo prejete zneske izplačal.

9Konkretno dejansko stanje utemeljuje tožničin tožbeni zahtevek na podlagi mandatnega razmerja med strankama, kot je pravilno zaključilo pritožbeno sodišče. Ker je tožnica za dvig denarnih zneskov pooblastila toženca, ta pa je denar dvignil, bi ji moral brez zavlačevanja izročiti vse, kar je na ta način prejel, ne glede na to, ali je tisto, kar je prejel za naročiteljico, tej kdo dolgoval ali ne (771. člen OZ). Zgrešeni so zato revizijski razlogi, ki želijo spodkopati toženčevo stvarno legitimacijo oziroma zapadlost zahtevka (ki ju, mimogrede, toženec zmotno povezuje s procesno predpostavko pravnega interesa). Revidentovo sklicevanje na tožbene navedbe, da je prejeta denarna sredstva zadržal brez tožničinega pooblastila, utemeljenost zahtevka za plačilo teh sredstev kvečjemu potrjuje.Kar zadeva očitek, da tožnica za svoje trditve ni predlagala dokazov, velja, da za izdajo zamudne sodbe kvaliteta dokaza ni pomembna, bistveno je samo to, da zatrjevano dejstvo ni v nasprotju z dokazom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

10Ker revizijski očitki niso podani in je izpodbijana sodba tudi materialnopravno pravilna, je sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11Zavrnitev revizije obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).