VSRS Sklep I Up 135/2019

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije II U 272/2018-13 z dne 15. 5. 2019 se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju, št. SuNp 9/2018 z dne 27. 6. 2018, s katerim je bila zavržena tožnikova nadzorstvena pritožba z dne 13. 6. 2018.

2V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO) kot poseben zakon nima posebnih določb, na podlagi katerih bi bilo sodno varstvo zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ali drugega sredstva po tem zakonu zagotovljeno v upravnem sporu. Zato zoper sklep predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu. Prav tako zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1, saj je zoper zavrnitev nadzorstvene pritožbe možno vložiti rokovni predlog kot posebno pravno sredstvo za pospešitev sojenja. V obravnavanem primeru pa je tožnik zoper odločitev o nadzorstveni pravici vložil rokovni predlog, o katerem je odločil predsednik Višjega sodišča s sklepom z dne 30. 8. 2018.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je nadzorstveno pritožbo vložil na obrazcu, v katerem je navedel, da jo vlaga iz razloga, ker v prekrškovni zadevi PR 209/2013 ni bilo odločeno o njegovi pritožbi z dne 23. 4. 2015 in o njegovem predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju je s sklepom z dne 27. 6. 2018 nadzorstveno pritožbo zavrgel. Meni, da niso podani pogoji za zavrženje nadzorstvene pritožbe in da je zoper omenjeni sklep utemeljeno sprožil upravni spor. Prav tako so nejasni razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, saj navaja, da zoper sklep o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu in da je v tem primeru možno vložiti rokovni predlog. Vendar v obravnavanem primeru njegova nadzorstvena pritožba ni bila zavrnjena, temveč je bila zavržena. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka

5Pritožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi je temeljno vprašanje, ali je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožnikove tožbe, ker izpodbijani sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe z dne 27. 6. 2018 ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7Vrhovno sodišče uvodoma poudarja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je pritožnikovo tožbo zavrglo, ker zoper sklep o zavrnitvi nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu in zoper takšen sklep tudi ni dopustna tožba po 4. členu ZUS-1. Vendar v obravnavanem primeru predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju nadzorstvene pritožbe s sklepom z dne 27. 6. 2018 ni zavrnil, ampak jo je zavrgel, kar pomeni, da je neutemeljeno tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na citirano sodno prakso Vrhovnega sodišča¹, ki se nanaša na to, da zoper sklep o zavrnitvi (ne pa tudi o zavrženju) nadzorstvene pritožbe ni sodnega varstva v upravnem sporu.

8V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZVPSBNO lahko stranka, če meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednik sodišča. Če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, jo predsednik sodišča s sklepom zavrže. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba (drugi odstavek 6. člena ZVPSBNO). Na podlagi prvega odstavka 8. člena ZVPSBNO lahko stranka pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži rokovni predlog iz razloga po prvem odstavku 5. člena tega zakona, če predsednik sodišča zavrne nadzorstveno pritožbo po prvem ali petem odstavku 6. člena tega zakona ali če nanjo ne odgovori stranki v dveh mesecih, ali če v tem roku ne pošlje obvestila iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona ali če v rokih iz obvestila ali sklepa predsednika sodišča niso bila opravljena ustrezna postopkovna dejanja.

9Po presoji Vrhovnega sodišča ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da sklep predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju z dne 27. 6. 2018, s katerim je bila zavržena pritožnikova nadzorstvena pritožba, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pritožnik namreč s tožbo izpodbija sklep tožene stranke, s katerim je bil postopek odločanja o vloženi nadzorstveni pritožbi končan (drugi odstavek 5. člena ZUS-1), pri čemer je ta sklep tudi dokončen, saj pritožba zoper njega skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dovoljena. Čeprav gre v tem primeru po vsebini zadeve za procesno odločitev, pa lahko izpodbijani akt posega v pritožnikov pravni položaj oziroma v njegove pravice. Stranka namreč ob takšni odločitvi ne more vložiti rokovnega predloga kot posebnega pravnega sredstva po ZVPSBNO oziroma nima drugega pravnega sredstva po drugih predpisih, ampak ima le sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1 (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 183/2013 z dne 29. 5. 2014). Zato je zoper tak sklep treba zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.

10Glede na navedeno Vrhovno sodišče zaključuje, da je upravni spor zoper sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe dovoljen. Ker je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu (1. točka prvega odstavka 75. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče je tako pritožbi ugodilo in na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevaje stališča iz tega sklepa ponovno preveriti izpolnjenost procesnih predpostavk za dovoljenost upravnega spora. Če bodo procesne predpostavke za dovoljenost upravnega spora izpolnjene, pa bo sodišče prve stopnje moralo po vsebini presojati pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju nadzorstvene pritožbe.

II. točki izreka

11V skladu s tretjim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ Sklep Vrhovnega sodišča I Up 303/2007 ter sodbi X Ips 183/2013 in X Ips 184/2013.