VSRS Sklep X DoR 236/2019-3

Revizija se dopusti glede vprašanj:

Ali je bilo ravnanje Upravnega sodišča, ko ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na nejavni seji, zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice?

Ali je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da tožena stranka pri odločanju v postopku obnove postopka ni presegla okvira obsega dovoljene obnove?

1Upravno sodišče je z navedeno sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Vlade RS, št. 35501-45/2010/221 z dne 30. 5. 2018, s katero je ta razveljavila svojo odločbo, št. 35501-5/2008/5 z dne 14. 2. 2008, s katero je bila tožeča stranka izbrana za koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine RgS-2/88 (1. točka izreka odločbe), in zavrnila zahtevek tožeče stranke za podelitev koncesije za rabo podzemne vode iz navedene vrtine (2. točka izreka odločbe).

2V izpodbijani sodbi je Upravno sodišče zavrnilo tožbeni očitek o pomanjkljivi in neustrezni obrazložitvi izpodbijane odločbe. Poudarilo je, da že iz sodbe I U 1493/2015 z dne 25. 5. 2017 (o dovolitvi obnove postopka) izhaja, da je pravno varovani interes prizadete stranke za vstop v postopek podan, poleg tega je tudi sama vložila vlogo za podelitev koncesije. Na njen pravni interes ne vpliva, da je toženka to vlogo prizadete stranke zavrnila, saj je bila ta odločba izdana kasneje kot odločba, katere pravilnost in zakonitost se presoja v tem upravnem sporu. V zvezi z očitkom o prekoračenem obsegu obnove je sodišče pojasnilo, da je bila toženka (v obnovljenem postopku) dolžna ugotavljati dejansko stanje tudi z upoštevanjem navedb prizadete stranke, ki jih zaradi njenega izostanka v prvotnem postopku ni ugotavljala, kar izhaja tudi prvega odstavka 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sklicevalo se je tudi na načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP), ki lahko privede do drugačne odločitve kot v prvotnem postopku. Toženka je ugotavljala dejansko stanje, ki je obstajalo v času izdaje odločbe, v zvezi s katero je bila dovoljena obnova postopka, pri tem pa je upoštevala tudi dokaze, ki so datirani po datumu izdaje predhodne odločbe, saj se te listine nanašajo na dejstva, odločilna za ugotavljanje dejanskega stanja v času izdaje odločbe in dodatno utemeljujejo ugotovitev, da tožeča stranka na dan 10. 8. 2002 ni rabila vode, in tako ne izpolnjuje pogojev iz 199. člena Zakona o vodah. Rabo vode bi morala dokazati sama in ne zadošča, da jo je rabil subjekt, ki ji je nepremičnino z vrtino prodal. Sodišče prve stopnje je (ob sklicevanju na prakso Ustavnega in Vrhovnega sodišča) obrazložilo tudi, zakaj ni opravilo glavne obravnave, kakšni morajo biti predlagani dokazi, in pojasnilo, da je tožeča stranka predlagala le branje listin, s katerimi se je sodišče seznanilo na seji, kontradiktornost v tem sporu pa je bila zagotovljena z medsebojnim posredovanjem vlog strank, ki so se v svojih odgovorih nanje opredelile do navedb drugih strank.

3Tožeča stranka (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)¹ izpolnjeni glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, ki se nanaša na opravo glavne obravnave in na (vsebinsko in procesno) pravilno zavrnitev dokaznega predloga v upravnem sporu, kadar glavna obravnava ni bila izvedena in je sodišče ob vezanosti na dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, odločilo na seji.² Zato gre pri prvem vprašanju za pravno vprašanje, glede katerega lahko odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. V zvezi s presojo Upravnega sodišča je nadalje v obravnavani zadevi pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na obseg obnove upravnega postopka, kadar je ta dovoljena iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP.

6Glede preostalih dveh vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

------------------

¹ Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.

² Tudi zadevi X DoR 87/2019 z dne 18. 9. 2019 in X Ips 15/2019 z dne 5. 8. 2019, na kateri se med drugim sklicuje predlagatelj.