VSRS Sklep Dsp 2/2020

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo 3.020,00 EUR iz naslova razlike stroškov prevoza na delo in z dela in za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije v višini 13.000,00 EUR ter tožniku naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP), ker ni zaslišalo tožnika in za zavrnitev tega dokaznega predloga ni navedlo pravno dopustnih razlogov. Zaključilo je, da glede na dejstvo, da tožnik v dosedanjem postopku še ni bil zaslišan in da je od njegove izpovedbe odvisen njegov uspeh v tem sporu, te kršitve ne more samo odpraviti, ker bi v preveliki meri poseglo v tožnikovo pravico do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. Vnovična razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno sojenje po stališču sodišča druge stopnje glede na datum vložitve tožbe ne pomeni hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sodišču prve stopnje je naložilo odpravo ugotovljene bistvene kršitve določb postopka in ga opozorilo, da bo moralo tožnikov odškodninski zahtevek presojati tudi z vidika kršitve prepovedi nadlegovanja.

3Zoper navedeni sklep se je pritožil tožnik, pri čemer v pritožbi izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki izhaja iz prvostopenjske sodbe, z vsebinsko odločitvijo o njegovem tožbenem zahtevku in z načinom vodenja postopka pred sodiščem prve stopnje.

4Pritožba je prepozna.

5Prvi odstavek 357.a člena ZPP določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Iz šestega odstavka 357.a člena ZPP izhaja, da se v postopku s pritožbo po tem členu smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, če ni v prejšnjih odstavkih tega člena določeno drugače. Drugi odstavek 363. člena ZPP določa, da se stranke smejo pritožiti v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok.

6Sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi prvostopenjske sodbe je bil vročen tožniku 18. 12. 2019. Ta sklep je vseboval pravni pouk, ki je bil skladen z določbo drugega odstavka 357.a člena ZPP in šestega odstavka 324. člena ZPP. V pravnem pouku je bilo izrecno navedeno, da se pritožba lahko vloži v petnajstih dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Tožnik je pritožbo dne 31. 12. 2019 oddal priporočeno na pošto in jo naslovil na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sodišče druge stopnje. Obe sodišči sta tožnikovo pritožbo prejeli 3. 1. 2020 in jo z dopisoma z dne 6. 1. 2020 odstopili v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, Oddelek v Kranju. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, Oddelek v Kranju, je tožnikovo pritožbo prejelo 7. 1. 2020. Glede na to, da se je rok za pritožbo iztekel v petek, 3. 1. 2020, je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo prejelo prepozno.

7Deseti odstavek 112. člena ZPP določa, da v primeru, če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.

8Glede na to, da je tožnik v uvodu svoje pritožbe izrecno navedel, da to pritožbo vlaga pri Višjem delovnem in socialnem sodišču, Dunajska cesta 22, Ljubljana, ni mogoče zaključiti, da je tožnik to pritožbo pri nepristojnem sodišču vložil po očitni pomoti. Ker tožnik nima pooblaščenca (tretji odstavek 86. člena ZPP, tretji odstavek 87. člena ZPP), je Vrhovno sodišče presojalo tudi, če je mogoče vložitev tožnikove pritožbe pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika. Ugotovilo je, da do vložitve pritožbe tožnika pri nepristojnem sodišču (kar je privedlo do tega, da je pristojno sodišče prejelo njegovo pritožbo prepozno) ni prišlo zaradi tožnikove nevednosti. Tožnik je bil namreč v pravnem pouku pravilno in izrecno poučen o tem, da mora pritožbo vložiti pri sodišču prve stopnje, vendar pa je pritožbo kljub temu vložil pri nepristojnem sodišču¹.

9Iz tega razloga je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena ZPP).

10Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.

¹ Primerjaj tudi: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV založba, Lojze Ude in drugi, I. knjiga, str. 465.