VSRS Sodba IV Ips 23/2008

Izpodbijana sodba se v odločbi o sankciji spremeni tako, da se storilki prekrška T.P. ne izreče stranska sankcija prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju en mesec.

A.

1Okrajno sodišče v Kopru je T.P. spoznalo za odgovorno storitve prekrška po točki d. četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 in ji izreklo globo v znesku 120.000,00 SIT, 18 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju 1 mesec. Obdolženki je dovolilo obročno plačilo globe.

2Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočno sodbo o prekršku 21.2.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije prejelo 18.2.2008. Uveljavlja kršitev določbe četrtega odstavka 23. člena Zakona o prekrških (ZP-1), po kateri se ne more izreči oziroma izvršiti stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, če je storilcu izrečena stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovni državni tožilec uveljavlja tudi kršitev točke d. četrtega odstavka 130. člena in petega odstavka 130. člena ZVCP-1, v skladu s katerima za obravnavani prekršek ni predpisana stranska sankcija prepoved vožnje motornega vozila, s čimer je podana kršitev po 5. točki 156. člena ZP-1, ker je sodišče z odločitvijo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.

3Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 vročena storilki prekrška in njenemu zagovorniku. Storilka je nanjo odgovorila v vlogi z dne 29.2.2008, v kateri predlaga, da se „organu“ naloži plačilo stroškov, ki jih je imela s tem postopkom.

B.

4Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev materialnih določb zakona. Sodišče je v izpodbijani sodbi z izrekom stranske sankcije prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju 1 mesec prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka prvega odstavka 156. člena ZP-1). Za prekršek po točki d. četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 se na podlagi petega odstavka istega člena poleg globe izreče 18 kazenskih točk v cestnem prometu, če ima storilec več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi. V točki d. četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 sta sicer poleg globe v znesku najmanj 120.000,00 SIT predpisani tudi stranska sankcija 10 kazenskih točk v cestnem prometu in prepoved vožnje motornega vozila. Vendar ob izreku sankcije na podlagi petega odstavka tega člena prepovedi vožnje motornega vozila ni mogoče izreči, saj v tem odstavku ta stranska sankcija ni predpisana. Hkrati je potrebno upoštevati določbo četrtega odstavka 23. člena ZP-1, po kateri se stranska sankcija prepoved vožnje motornega vozila ne more izreči, če je storilcu izrečena stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče je v izpodbijani sodbi ravnalo v nasprotju s citirano zakonsko določbo, ko je poleg 18 kazenskih točk storilki prekrška izreklo prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju en mesec.

5Ker je podana uveljavljana kršitev materialnih določb zakona, je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti in glede na naravo kršitve izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje na podlagi prvega dostavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo tako, da je odpravilo stransko sankcijo, ki je bila izrečena v nasprotju z zakonom. Pri tem ni sledilo predlogu vložnika naj zgolj ugotovi uveljavljano kršitev brez posega v pravnomočno sodbo, saj ni pravilno stališče, da razveljavitev neupravičeno izrečene stranske sankcije ne pride v poštev, ker je bila sankcija že izvršena. Izvršitev nezakonito izrečene sankcije ne odpravi nezakonitosti. Prav tako ni mogoče izključiti pravnega interesa storilke po odpravi nezakonitosti.