VSL Sodba II Cpg 513/2019

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Izpodbijana sodba

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora toženka plačati tožnici 1.753,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in sicer

- od zneska 1.014,66 EUR od 30. 11. 2015 do plačila,

- od zneska 87,50 EUR od 13. 12. 2015 do plačila,

- od zneska 536,80 EUR od 19. 3. 2016 do plačila,

- od zneska 115,00 EUR od 4. 8. 2018 do plačila

ter ji povrniti izvršilne stroške v znesku 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2018 do plačila (I. točka izreka). Hkrati je odločilo, da ji mora povrniti tudi njene pravdne stroške v znesku 181,00 EUR, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila (II. točka izreka).

2V obrazložitvi je pojasnilo, da je bil prvi vtoževani račun št. 150626 z dne 30. 10. 2015 (A1) v znesku 1.014,66 EUR izdan za izvedbo prezračevanja na objektu M. Pogodba za ta dela je bila sklenjena tako, da je tožnica toženki posedovala pet ponudb za izvedbo prezračevanja v skupnem znesku 56.669,34 EUR, vse te ponudbe pa je toženka sprejela. Vse izdane situacije je toženka po opravljenem delu plačala, zadnje v znesku 1.014,66 EUR pa ne.

3V zvezi z drugim vtoževanim računom št. 150659 z dne 12. 11. 2015 v znesku 87,50 EUR (A3) je ugotovilo, da je toženka po telefonu 3. 11. 2015 tožnici naročila izvedbo servisa Klimatske naprave v prostorih objekta G. To delo je tožnica opravila, vtoževani račun pa je toženki izdala na podlagi veljavnega cenika. Tudi tega računa toženka ni poravnala.

4V zvezi s tretjim vtoževenim računom št. 160066 z dne 17. 2. 2016 v znesku 536,80 EUR (A5) je ugotovilo, da je tožnica na podlagi telefonskega naročila toženke v obdobju od 21. 1. 2016 do 10. 2. 2016, prav tako na objektu G., izvedla podaljšanje cevi za streho. To storitev je tožnica toženki obračunala na podlagi porabljenega materiala in .delovnih ur ter transportnih stroškov. Tudi tega računa toženka tožnici ni plačala.

5Zadnji vtoževani račun št. 160389 z dne 3. 8. 2015 v višini 115,00 EUR (A7) pa je tožnica toženki izdala za popravilo klimatske naprave v prostorih objekta G., katerega je toženka naročila po telefonu. Tudi tega računa toženka ni plačala.

Pritožba toženke in odgovor tožnice

6Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP ter predlagala spremembo izpodbijane sodbe sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev te sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

7V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Tudi ona je zahtevala povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

8Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

9O pritožbi zoper sodbo je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti

10Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato ta gospodarski spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavke 458. člena ZPP). Iz tega povzetka določb ZPP sledi, da z uveljavljanjem pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožnica v tem sporu ne more uspeti. Pritožbeno sodišče je namreč na podlagi določila prvega odstavka 458. člena ZPP vezano na dejansko stanje, ki ga ugotovi sodišče prve stopnje.

Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in pravna presoja teh ugotovitev

11Iz 2. do 5. točke te obrazložitve pa je razvidno, da je tožnica vsa dogovorjena dela opravila in da opravljenega dela toženka tožnici ni plačala v celoti ali pa ji ga sploh ni plačala. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da toženka izvedbi del ni konkretno oporekala. Hkrati je presodilo, da je tožeča stranka svojo terjatev konkretno in zadostno utemeljila, ugovori tožene stranke pa so ostali na pavšalnem nivoju. Zato je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

Odgovori na odločilne pritožbene navedbe

12Prvi očitek pritožnice je, da je tožba tožeče stranke nesklepčna, ker v zvezi z vtoževano terjatvijo praktično ni podala nobene trditvene podlage.

13Ta pritožbeni očitek je neutemeljen.

14Kot je zgoraj pojasnjeno, je s prvim vtoževanim računom tožnica vtoževala razliko med pogodbeno dogovorjenim zneskom za izvedbo prezračevanja na objektu M. v višini 56.669,34 EUR in zneskom, ki ga je bila toženka plačala (55.654,68 EUR). Ta razlika znaša 1.114,66 EUR. Zmotno je pritožbeno stališče, da brez navedb, koliko dela, kakšna dela in po kakšni urni postavki je tožeča stranka opravila, ni mogoče ugotoviti in preveriti višino vtoževane terjatve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka vseh pet ponudb za prezračevanje¹ sprejela. Sklenili sta podjemno pogodbo, s katero sta se dogovorili za dela in določili plačilo. Skladno z določilom 619. člena OZ se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo in podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz določila 15. člena OZ izhaja, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Ker toženka ne navaja, da ponudbe tožnice ni sprejela, se skladno z določilom prvega odstavka 28. člena OZ šteje, da sta pravdni stranki sklenili tako pogodbo, kot izhaja iz ponudbe tožnice.

15Upoštevajoč zgornji povzetek ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na dokazani trditveni podlagi tožnice, je neutemeljeno ne le pritožbeno stališče, da tožnica v zvezi z vtoževanimi terjatvami praktično ni podala trditvene podlage, ampak tudi očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. V dopolnitvi tožbe (list. št. 35-37) je namreč tožnica zadostno konkretizirala vsakega od preostalih treh računov. Utemeljenosti terjatev iz vsakega računa pa je toženka v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2019 zgolj pavšalno ugovarjala. Navedla je, da "vsa ponudena dela niso bila izvedena" ter da je toženka tožnici "pomagala pri montaži". Za račun račun št. 160066 je navedla, da so bile storitve, navedene v tem računu, zaračunane v nasprotju z dogovorom in v previsokem znesku. Kakšen je bil dogovor o ceni za opravljeno storitev iz tega računa, pa ni navedla. Pavšalno je tudi zatrdila, da "zagotovo ni bilo opravljenih toliko ur dela, kot je to navedeno v popisu ur." Za zadnji vtoževani račun v znesku 115,00 EUR je navedla, da je šlo za enostavno in hitro popravilo, za katero tožeča stranka ni upravičena zahtevati tako visokega zneska.

16Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so vsi ti ugovori toženke povsem pavšalni. Ne glede na to je tožnica v drugi vlogi z dne 1. 2. 2019 konkretizirano pojasnila, zakaj je vsakega od vtoževanih računov izdala v višini, v kakršni je bil pač izdan. Zato ne drži, da svoje terjatve tožnica ni utemeljila. Z zgoraj povzetimi navedbami je tožnica standardu sklepčnosti v celoti zadostila. Celo na povsem pavšalen ugovor toženke je natančno in konkretno odgovorila. To je storila v drugi pripravljalni vlogi. Zmotno je pritožbeno stališče, da je bilo to prepozno. Skladno z določilom tretjega odstavka 452. člena ZPP lahko namreč tožeča stranka v osmih dneh po prejemu odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. Pritožbeno stališče, da na pavšalen odgovor na tožbo² določilo 451. člena ZPP tožeči stranki prepoveduje konkretizacijo navedb v vlogi iz tretjega odstavka 452. člena ZPP, pa predstavlja zavzemanje pritožnice za kršitev določila 5. člena ZPP. Po tem določilu mora dati sodišče vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah druge stranke.

17Ker ne drži, da je tožnica zgolj predložila račune, ne da bi jih natančno utemeljila, je pritožbeno sklicevanje na odločbe VS RS II Ips 308/2012 z dne 16. 7. 2015 ter II Ips 755/2007 in II Ips 756/2007 z dne 9. 12. 2010 neustrezno.

18Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je pritožba neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz prvega odstavka 360. člena ZPP.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

19Pritožnica s pritožbo ni bila uspešna, odgovor na pritožbo pa v ničemer ni prispeval k odločitvi o pritožbi. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o stroških pritožbenega postopka toženke je oprto na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice pa je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona.

¹ Iz rekapitulacije strojnih inštalacij in strojne opreme za objekt M. (A2) je razvidno, da je tožnica toženki poslala 5 ponudb, ki so v prilogi te rekapitulacije natančno opisane v pogledu količine, cene na enoto in končnega zneska.
² V sodni praksi je splošno sprejeto stališče, da dopolnitev tožbe v postopku, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, veljajo tiste določbe ZPP, ki se nanašajo na tožbo.