VDSS Sodba Psp 265/2019

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (IV. točka izreka).

1Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 1. 2019 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 7. 2018 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in mu priznalo pravico do drugega dela: brez dela v nočnem času, brez dela, ki zahteva samostojne spremembe in prilagoditve v delovnem procesu, brez dela, ki zahteva samostojne odločitve, v krajšem delovnem času štiri ure dnevno od 1. 5. 2018 dalje (II. točka izreka). Odločitev o pravici, odmeri ter izplačevanju delnega nadomestila je naložilo tožencu (III. točka izreka). Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zavrnilo (IV. točka izreka).

2Zoper IV. točko izreka sodbe se laično pritožuje tožnik. Namesto, da bi sodišče ugotovilo vsa dejstva in odločilo po svoji vesti, sodba temelji na mnenju sodnega izvedenca, ki sodeluje s tožencem in je zato zainteresiran za negativen izid postopka. Delodajalec je zainteresiran za delavca, ki je popolnoma zmožen za delo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega zavrnilnega dela sodbe, ki je izdan ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju ter pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti kakšnih drugih, ki jih pritožnik tudi sicer zatrjuje povsem pavšalno.

5Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb toženca o zavrnitvi zahteve za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik je invalid III. kategorije zaradi posledic bolezni s priznano pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen (tehnik PP 1), s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno od 16. 9. 2004 dalje.² Invalidska komisija I. stopnje je v obravnavnem predsodnem postopku sicer ocenila, da je pri tožniku s 24. 4. 2018 prišlo do popolne izgube delazmožnosti, vendar je invalidska komisija II. stopnje že v reviziji in enako na tožnikovo pritožbo ocenila, da zdravljenje še ni zaključeno.

6V sodnem postopku je bila tožnikova delovna zmožnost razčiščevana s sodno izvedenskim mnenjem psihiatrinje, ki je pri tožniku sicer ugotovila še potrebo po stvarnih razbremenitvah, vendar pa ne popolne izgube delovne zmožnosti.

7Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)³. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)⁴ obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Pomeni, da bi se tožniku invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 lahko priznale, če bi prišlo do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. ali uveljavljane I. kategorije. V I. kategorijo invalidnosti se skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8Sodna izvedenka psihiatrije je ocenila, da pri tožniku ni prišlo do izgube delovne zmožnosti, temveč je zmožen za delo v okviru III. kategorije invalidnosti s 4‑urnim delovnim časom in omejitvami pri delu. Utemeljila je, da so pri tožniku podane značilnosti več različnih osebnostnih motenj, vendar osebnostne značilnosti niso razlog za manjšo delazmožnost. Ima pa blage kognitivne motnje, ki so odvisne od motiviranosti za posamične dejavnosti. Opazen je vpliv čustvenega stanja na njegovo funkcionalnost. Depresivnosti v času pregleda pri tožniku niso bile podane. Po mnenju sodne izvedenke tožnik zaradi duševnega stanja potrebuje omejitve brez dela v nočnem času, brez dela, ki zahteva samostojne spremembe in prilagoditve v delovnem procesu, in brez dela, ki zahteva samostojne odločitve.

9Na zaslišanju je sodna izvedenka vztrajala pri podanem mnenju. Dodatno je izpovedala, da je pri tožniku podano zmanjšanje delovne zmožnosti za manj kot 50 %. Delovno zmožnost je ocenjevala glede na delovno mesto "inženir predvajanja programa" in upoštevala tudi okvirno analizo in zdravstveno oceno delovnega mesta "inženir predvajanja programa", pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tehnik in aneks k tej pogodbi za delovno mesto inženir predvajanja. Pojasnila je, da zaradi občasnega stresa na delovnem mestu in manjše funkcionalnosti pri obvladovanju psihičnih obremenitev tožnik potrebuje razbremenitve pri delu. Tožnikov občutek nesposobnosti za delo je subjektiven in ni v skladu z dejanskimi potenciali. Psihiatrična psihoterapevtska obravnava, ki poteka od januarja 2019, je usmerjena na nujnost spremembe pojmovanja in odnosa do dela in potencialov. Izvid testiranja je pokazal le izolirane težave pri priklicu odloženega spomina, drugih kognitivnih motenj pa sodna izvedenka ni ugotovila. Psihiatrična preiskava izkazuje vsaj povprečne intelektualne sposobnosti in zadostno čustveno odzivnost ter občutljivost. Psiho senzoričnih motenj in motenj pri koordinaciji, ki bi omejevale delovno zmožnost, ni zaznala. Prepričljivo je izpovedala, da glede na diagnoze, ki so pri tožniku podane, in glede na njegov osebni pristop ne more ugotoviti popolne delanezmožnosti.

10Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot prepričljivo, strokovno in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, temveč poleg časovne razbremenitve potrebuje še določene stvarne razbremenitve pri delu. Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim ne razpolaga (253. člen ZPP). Gre za enega izmed dokazov, ki ga sodišče oceni skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, torej v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, vestno, skrbno ter analitično sintetično. Katera dejstva se štejejo za dokazana namreč odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

Sodno medicinski izvedenec je dolžan upoštevati pravila medicinske stroke in znanosti, izvedensko mnenje pa je dolžan podati na podlagi prepričljivih in jasnih objektivnih dokazov. Obravnavano sodno izvedensko mnenje je podano na podlagi delovne in medicinske dokumentacije, dokumentacije iz zdravstvenega kartona in izvida osebnega pregleda. Sodni izvedenec mora mnenje podati objektivno in nepristransko. Stranka pa lahko pod zakonskimi pogoji iz 247. člena ZPP zahteva izločitev izvedenca. V postopku pred sodiščem prve stopnje navedbe v smeri nepristranskosti, še manj izločitve postavljene sodne izvedenke sploh niso bile podane.⁵ Tudi sicer le posplošeno zatrjevanje sodelovanja izvedenca s toženim zavodom ne more vzbuditi dvoma v nepristranskost angažirane sodne izvedenke.

11Sodišče prve stopnje je pridobljeno sodno izvedensko mnenje iz navedenih razlogov utemeljeno sprejelo kot podlago za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami s krajšim 4 urnim delovnim časom ter tudi za zavrnitev tožbenega zahtevka na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.

12Glede na vse predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje (IV. točka izreka).

¹ Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Odločba toženca z dne 30. 9. 2004.
³ Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.
⁵ 1. odstavek 337. člena ZPP.