UPRS Sodba I U 80/2018-8

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožeče stranke za registracijo društva. Zahteva je bila zavrnjena iz razloga, ker določbe temeljnega akta društva (v nadaljevanju statut) niso skladne z Zakonom o društvu (v nadaljevanju ZDru-1) in pravnim redom Republike Slovenije in ker tožeča stranka kljub pozivu ni priložila usklajenega temeljnega akta in zapisnika nove seje zbora članov ter zato pogoji za registracijo niso izpolnjeni.

2Prvostopenjski organ kot sporno izpostavlja določilo 3. člena statuta, kjer so navedene pridobitne dejavnosti društva. Pri tem poudarja, da mora biti pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva in se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti (prvi odstavek 25. člena ZDru-1). Prvostopenjski organ v odločbi našteva, katere od dejavnosti bi bilo potrebno v statutu povezati z nameni in cilji delovanja društva. Društvo tega ni zapisalo v statutu, ampak v dopolnitvi vloge z dne 16. 2. 2017. Kot sporne navaja prvostopenjski organ dejavnosti posredništva in prodaje na debelo. S trgovino na debelo se praviloma ukvarjajo gospodarske družbe, v teoriji bi lahko tudi društva, vendar pa bi morala biti taka pridobitna dejavnost povezana ne le z namenom in cilji društva, ampak mu bi morala predstavljati dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti. Posredništvo pri nakupovanju in prodaji blaga spada v kategorijo trgovine na debelo, le ta pa pomeni nakupovanje blaga za nadaljnjo prodajo. Društvo se lahko ukvarja s trgovino na drobno, pri čemer prodaja svoje izdelke ali storitve, sama trgovina na debelo pa temu ni namenjena. Tožeča stranka v tem delu ni uskladila statuta. Nadalje izpostavlja prvostopenjski organ kot sporen 8. člen statuta. V tem členu, kjer je govora o načinu delovanja zbora članov, ni določeno, na kakšen način so člani društva obveščeni o sklicu zbora članov in koliko časa prej morajo sprejeti vabilo. Gre za to, da je v četrtem odstavku 1. člena ZDru-1 določeno, da je delovanje društva javno, načelo javnosti pa pomeni tako pravico članstva kot tudi pravico širše javnosti do obveščenosti o delovanju društva. Nadalje prvostopenjski organ kot sporen navaja tudi 7. člen statuta, ki določa, da se seje kolektivnih organov društva lahko izvedejo tudi s srečanjem članov v živo ali korespondenčno. Tudi v zvezi s tem prvostopenjski organ izpostavlja, da bi morala biti upoštevana pravica do pravočasne informacije članom, pri korespondenčnih sejah pa ni v statutu določen način sklica in izvedba take seje. Nadalje je v statutu določeno, da upravni odbor lahko odloča o njegovih spremembah, ki se ne nanašajo na vsebino 9. člena Zdru-1. Glede na to, da iz vsebine tega člena izhaja, da najvišji organ (zbor članov) odloča tudi o drugih najpomembnejših zadevah, bi morala tožeča stranka v statutu obvezno določiti tudi, o katerih vsebinah lahko odloča upravni odbor. Nadalje izpostavlja prvostopenjski organ kot neskladno z ZDru-1 in pravnim redom RS določilo v satutu, ki omogoča tudi glasovanje po pooblastilu. V prvem odstavku 11. člena ZDru-1 je namreč določeno, da je članstvo v društvu osebna pravica članov. Pravica članov pa je med drugim tudi, da volijo in so izvoljeni, ta pravica pa ni prenosljiva in je to pravica vsakega posameznika. Pravice in obveznosti posameznika so osebne narave. Nadaljnja neskladnost z ZDru-1 in pravnim redom RS je tudi v tem, da statut društva določa, da so lahko člani nadzornega odbora in častnega razsodišča tudi tisti, ki niso člani društva. Po mnenju prvostopenjskega organa so lahko člani organov društva samo člani društva. Drugi odstavek 1. člena ZDru-1 namreč določa, da si društvo samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva. Članske pravice kot so pravice biti izvoljen in voliti so vezane na člane, kar pomeni, da lahko samo član društva kandidira na mesto v določenem organu društva. Nadalje je za prvostopenjski organ sporno tudi to, da je v statutu določeno, da če je v primeru volitev v kolektivne organe društva število kandidatov enako številu mest, na katere se voli, se volitve ne izvedejo, ampak kandidati zgolj zasedejo mesta, na katerega kandidirajo. Ena temeljnih pravic vsakega člana je namreč pravica do sodelovanja v društvu ter voliti in biti voljen, zato morajo člani društva tudi ob samo enem kandidatu za posamezno funkcijo izraziti svojo voljo. Avtomatska zasedba mest ni možna. Razen vsega navedenega pa bi moral po mnenju prvostopenjskega organa biti v statutu določen tudi organ, ki bi odločal o morebitnih spremembah naslova znotraj sedeža društva.

3Tožeča stranka se je zoper prvostopenjsko odločbo pritožila, drugostopenjski organ pa je pritožbo zavrnil.

4Tožeča stranka v tožbi najprej na splošno očita izpodbijani odločbi, da je v njej zgolj navedeno, da določen člen statuta ni skladen z ZDru-1 in pravnim redom RS, kar ne dosega potrebnega standarda obrazložitve, saj bi morale biti navedene točne določbe predpisov. V nadaljevanju podrobneje pojasnjuje, zakaj po njenem mnenju ni potrebno, da bi bilo v statutu navedeno, zakaj je posamezna pridobitna dejavnost povezana z nameni in cilji društva. ZDru-1 namreč ne določa, da bi moral statut društva to vsebovati. Pri tem tožeča stranka še navaja, da je po njenem mnenju brezpredmetno sklicevanje drugostopenjskega organa na Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, saj gre za podzakonski akt, ki je bil sprejet na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Zmotno je tudi stališče drugostopenjskega organa, da društvo ne more opravljati pridobitne dejavnosti prevozov, saj da lahko po Zakonu o prevozih v cestnem prometu to dejavnost opravljajo samo podjetja. Licenco za opravljanje prevoza se po Zakonu o prevozih v cestnem prometu podeli podjetju, kot podjetje pa je po tem zakonu opredeljena vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja dejavnost cestnih prevozov. Ker je tudi društvo pravna oseba, je očitno, da je tudi društvo lahko podjetje po tem zakonu. Nadalje tožeča stranka podrobno pojasnjuje, zakaj se ne strinja s stališčem prvostopenjskega organa, da bi moral biti v statutu določen način sklica in izvedbe korespondenčne seje kolektivnih organov, nadalje se ji zdi neutemeljena zahteva po tem, da bi morali biti v statutu določeni roki, v katerih morajo člani prejeti vabila in gradiva za seje organov. Pri tem se sklicuje na to, da ZDru-1 tega ne zahteva. Javnost delovanja društva in pravica do obveščenosti o delovanju ni isto kot to, kdaj bo neka seja organa. Nadalje še podrobneje pojasnjuje, zakaj se ne strinja z nekaterimi navedbami iz Zakona o društvih s komentarjem. Pri tem navaja, da te navedbe niso vse neposredno povezane s tem sporom. Tožeča stranka se tudi ne strinja s tem, da bi bil statut v nasprotju s pravnim redom, ker ne določa, o katerih spremembah statuta lahko odloča upravni odbor društva. Nadalje pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju možno tudi glasovanje po pooblaščencu. Prav tako v tožbi obsežneje pojasnjuje nestrinjanje s stališčem obeh organov, češ da član nadzornega odbora in član častnega razsodišča ne bi smel biti nekdo, ki ni član društva. Tožeča stranka to utemeljuje s tem, da si društvo samo določi način upravljanja. Nadalje v tožbi obsežno pojasnjuje, zakaj je po njenem mnenju dopustno, da če je število kandidatov za volitve v organe društva enako številu mest v organu, da ti lahko ta mesta zgolj zasedejo. V konkretnem primeru so se člani tožeče stranke vnaprej odločili, da se strinjajo s takim imenovanjem. Razen tega v tožbi tudi navaja, da v ZDru-1 ni pravne podlage za zahtevo, da bi moralo biti določeno, kateri organ društva je pristojen za sprejem odločitve o morebitni spremembi naslova znotraj sedeža. Tožeča stranka nadalje izraža tudi nestrinjanje z zahtevo drugostopenjskega organa, ki meni, da bi morali predsednika društva izvoliti vsi člani društva. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in odobri zahtevo za registracijo društva ter naloži toženi stranki, da izvede postopek vpisa društva v register društev. Razen tega zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

5Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijana odločba pravilna, navedbe tožeče stranke pa neutemeljene iz razlogov, ki jih je v svoji odločbi navedel drugostopenjski organ. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I izreka:

6Tožba ni utemeljena.

7Sodišče najprej uvodoma pojasnjuje, da v sami tožbi pri navedbi tožene stranke ni pravilno naveden organ, ki v konkretnem primeru zastopa toženo stranko Republiko Slovenijo. Skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) namreč toženca v upravnem sporu zastopa organ, ki je izdal akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. Postopek odločanja je bil končan z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, zato bi se morala navedba tožene stranke pravilno glasiti „Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za notranje zadeve“ (in ne „ki jo zastopa Upravna enota Ljubljana“). Vendar pa to ni taka pomanjkljivost tožbe, da bi bilo potrebno tožečo stranko pozivati na njeno popravo, saj je sicer sama navedba, kdo je tožena stranka (Republika Slovenija) pravilna, zastopnik tožene stranke pa je v tem primeru določen že s samim zakonom.

8ZDru-1 v 4. členu določa, da mora imeti društvo temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije. V obravnavani zadevi je bil razlog za izdajo zavrnilne odločbe v tem, ker je prvostopenjski organ ugotovil, da temeljni akt ni v skladu z določbami ZDru-1. Pred izdajo zavrnilne odločbe je prvostopenjski organ ravnal v skladu z določilom drugega odstavka 19. člena ZDru-1, ki določa, da če vloga ni popolna oziroma če temeljni akt ni v skladu z določbami tega zakona, društvo pristojni organ na to opozori in mu določi rok, v katerem mora zahtevo dopolniti oziroma uskladiti temeljni akt. Če društvo v roku iz drugega odstavka 19. člena ZDru-1 vloge ne dopolni, se šteje, da je zahteva za registracijo umaknjena, kot je to določeno v tretjem odstavku 19. člena ZDru-1. V konkretnem primeru je bila sicer vloga sicer popolna, zato ni bilo razlogov za domnevo o umiku zahteve in za ustavitev postopka, pač pa je moral prvostopenjski organ o zahtevi odločati po vsebini in je po mnenju sodišča pravilno ocenil, da posamezna določila statuta niso v skladu z ZDru-1.

9V konkretnem primeru so sporna določila statuta, ki se nanašajo na določitev pridobitne dejavnosti, na način sklica in izvedbe korespondenčne seje, na način posredovanja informacij članom društva in roka za posredovanje informacij, na pristojnosti upravnega odbora, na glasovanje po pooblaščencu, na članstvo nečlanov v organih društva, na volitve kandidatov v organe društva, na spremembo naslova znotraj sedeža ter na imenovanje predsednika društva.

10V zvezi z navajanjem pridobitnih dejavnosti v statutu društva je med strankama sporno vprašanje, ali morajo biti v statutu navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva. Po mnenju sodišča je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je vztrajal pri stališču, da mora biti ta povezava navedena v statutu, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička. To izhaja že iz 1. člena ZDru-1, ki določa pojem in načela delovanja društva, kjer je v tretjem odstavku določeno, da namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. V prvem odstavku 25. člena ZDru-1 je določeno, da mora biti pridobitna dejavnost določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Skladno z drugim odstavkom 25. člena ZDru-1 se šteje, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva, če lahko neposredno pripomore k uresničevanju namena oziroma ciljev društva, pri čemer doprinos ni izključno v zagotavljanju prihodkov društva. Kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva se šteje tista pridobitna dejavnost, ki skupaj z nepridobitno dejavnostjo sestavlja določeno storitev ali dosežek oziroma zagotavlja boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev društva. ZDru-1 v drugem odstavku 3. člena določa, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. V kolikor gre za takšno dejavnost, se lahko v skladu z 41. člena ZDru-1 društvu s sodno odločbo celo prepove njegovo delovanje. Upravno sodišče je v nekaterih primerih iz tega razloga že prepovedalo delovanje društva, ki je bilo sicer že ustanovljeno (npr. sodba Upravnega sodišča RS št. I U 1303/2011 z dne 21. 10. 2011).

11Iz vseh navedenih razlogov je prvostopenjski organ po presoji sodišča upravičeno zahteval, da je v statutu tožeče stranke navedena povezava pridobitnih dejavnosti z nameni in cilji društva, saj je glede na povedano ključnega pomena, da se društva ne ustanavlja s pridobitnim namenom, saj to izhaja iz več določil ZDru-1. Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Iz navedenega razloga se sodišče ne strinja s tožbenimi navedbami, češ da je to neupravičena zahteva. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge, ne glede na ostale nepravilnosti, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ, zato se bo sodišče v nadaljevanju sicer opredelilo do večine ostalih tožbenih navedb, ne pa do vseh.

12Glede dejavnosti društva so tudi po mnenju sodišča dejavnosti trgovine na debelo praviloma dejavnosti gospodarskih družb in ne društev, če pa društvo že meni, da v okviru svoje pridobitne dejavnosti opravlja trgovino na debelo in je ta namenjena uresničevanju svojega namena in ciljev, pa mora to pojasniti v temeljnem aktu. Glede na to, da tožeča stranka ni sledila navodilom o tem, da mora biti v temeljnem aktu navedena povezava med pridobitnimi dejavnostmi in nameni in cilji društva, tudi ni relevantna tožbena navedba o tem, češ da se pritožbeni organ ni opredelil do pridobitnih dejavnosti, danih v vlogi z dne 16. 2. 2017. Tudi v primeru predpostavke, da so pridobitne dejavnosti utemeljene, sama obrazložitev v dopolnitvi vloge za registracijo ne zadostuje, če to ni izrecno zapisano tudi v statutu. Napačna je tudi razlaga tožeče stranke, ki se nanaša na razlago Zakona o prevozih v cestnem prometu, češ da naj bi lahko tako dejavnost opravljala tudi društva. Že samo dejstvo, da 20. člen navedenega zakona govori o tem, da dejavnost cestnega prevoza opravlja podjetje, pomeni, da tega ne morejo opravljati društva, saj društvo ni podjetje. Na to ne more vplivati niti 3. člen navedenega zakona, po katerem se kot podjetje šteje vsaka fizična ali pravna oseba, ki opravlja dejavnost cestnih prevozov, saj je pod pojmom pravna oseba v povezavi z izrazom podjetje lahko mišljena le gospodarska družba. Društvo pa ni podjetje oziroma ni gospodarska družba.

13Sodišče tudi meni, da je utemeljeno stališče prvostopenjskega organa, da bi moralo biti v statutu zapisano, kako se skliče in izvede korespondenčna seja. Res je sicer, da v ZDru-1 to ni izrecno določeno, vendar pa je v prvem odstavku 9. člena določeno, da mora temeljni akt določati način upravljanja društva. Zahteva, da bi moral biti način sklicevanja korespondenčne seje naveden v statutu, je po mnenju sodišča utemeljena. Delovanje društva mora biti vnaprej predvidljivo za tiste, ki bi se želeli vanj včlaniti, da se na ta način izogne morebitnim zapletom, ko bi na primer nekdo od članov zatrjeval, da ni pravočasno dobil vabila ipd. Iz enakih razlogov sodišče tudi meni, da je utemeljena zahteva, da bi moral statut določati, da člani vnaprej dobijo dnevni red in gradiva, ki se nanašajo na zbore članov društva. Zato tudi v tem delu sodišče ne pritrjuje tožbenih navedbam, češ da v ZDru-1 izrecno ne piše, da mora biti to v statutu zapisano. Taka zahteva v ničemer ne posega v samostojnost društva in v ustavne pravice tožeče stranke. Taka zahteva bi posegala v navedene pravice, če bi bila očitno nerazumna, kar pa v konkretnem primeru ni.

14Med strankama je tudi sporno vprašanje, ali je v 9. členu statuta pravilno navedeno, katere so pristojnosti upravnega odbora. Sodišče se pa v tem delu strinja s tožečo stranko, da je v statutu pravilno navedeno, da upravni odbor sprejema spremembe statuta društva, ki se ne nanašajo na določene vsebine, to pa so prav tiste, za katere je v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZDru-1 pristojen zbor članov. V tem delu po mnenju sodišča sicer statut ni sporen, razen glede pristojnosti upravnega odbora o volitvah in razrešitvah predsednika društva. Po prvem odstavku 13. člena ZDru-1 je namreč določeno, da najpomembnejše odločitve sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Po mnenju sodišča je povsem razumljivo, da je ena najpomembnejših odločitev v društvu, kdo bo predsednik društva, zato bi moral o predsedniku odločati zbor članov.

15Prav tako je po mnenju sodišča utemeljeno stališče prvostopenjskega organa, da je nesprejemljiva določba četrtega odstavka 9. člena statuta, ki omogoča glasovanje članov po pooblaščencu. Pri tem se prvostopenjski organ upravičeno sklicuje na prvi odstavek 11. člena ZDru-1, ki določa, da je članstvo v društvu osebno. Če pa je osebno, se ne more glasovalna pravica prenesti na drugo osebo, saj se tudi npr. pri uresničevanju volilne pravice pri volitvah v najvišje državne organe ali v organe lokalne skupnosti ne more volilna pravica prenesti s pooblastilom na drugo osebo. Iz navedenega razloga se sodišče ne strinja s tožbenimi navedbami o tem, češ da naj bi po slovenskem pravnemu redu lahko vsaka oseba pooblastila drugo osebo, da jo zastopa v katerem koli postopku. Ne gre namreč za zastopanje v postopku, ampak za uresničevanje volilne pravice. V tem primeru ne gre za civilno pravno razmerje.

16Utemeljeno je tudi stališče prvostopenjskega organa, da bi bilo treba spremeniti statut v tistem delu, ki dopušča, da so lahko člani organov društva tudi nečlani društva. Iz prvega odstavka 12. člena ZDru-1 namreč izhaja, da pri upravljanju društva sodelujejo člani društva, iz česar izhaja, da torej nečlan pri tem ne more sodelovati. Iz navedenega razloga se tožeča stranka glede tega ne more sklicevati na to, češ da lahko društvo samo določi način upravljanja, saj so določene vsebine predpisane z zakonom.

17Prav tako je po mnenju sodišča pravilno stališče, da je nedopustno, da je v statutu določeno, da kadar je število kandidatov za volitve v organe društva enako številu mest v organu, ti kandidati zgolj zasedajo mesta. Tudi v tem primeru morajo biti po mnenju sodišča izvedene volitve, sicer je onemogočena pravica članov, da sodelujejo pri upravljanju društva, ta pravica pa je izrecno določena v 12. členu ZDru-1. Tudi če bi bilo število kandidatov enako številu mest, bi obstajala možnost, da kakšen od kandidatov ne bi bil izvoljen, če bi večina članov glasovala proti njegovi kandidaturi, članom pa je treba to pravico dopustiti, sicer jim je kršena pravica do upravljanja društva. Iz navedenega razloga sodišče v tem delu ne more slediti tožbenim navedbam, češ da so se člani tožeče stranke vnaprej odločili, da se s tem strinjajo.

18Glede zahteve, da bi moralo biti v statutu določeno, kateri organ društva je pristojen za sprejem odločitve o morebitni spremembi naslova društva znotraj sedeža, sicer sodišče meni, da zgolj to še ne bi bil razlog za zavrnitev registracije, je pa predvsem v interesu tistega, ki društvo ustanavlja, da ima v temeljnem aktu opredeljene rešitve za vse morebitne bodoče dogodke.

19Tožeča stranka v začetku tožbe tudi na splošno navaja, da naj bi bila izpodbijana odločba preslabo obrazložena, češ da je v odločbi navedeno, da je posamezni člen statuta govori zgolj o tem, da ni skladen z ZDru-1 in pravnim redom RS, vendar tudi tej tožbeni navedbi sodišče ne pritrjuje, saj je v odločbi izrecno navedeno, s katerim členom ZDru-1 je posamezen člen iz statuta neskladen.

20Ker je izpodbijana odločba pravilna, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave, saj je imelo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 podlago, da je lahko odločilo brez glavne obravnave. Navedeno določilo namreč določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru pa dejansko stanje ni sporno, saj ni sporno, kakšna so določila statuta tožeče stranke, sporna je le pravna presoja, ali je statut v skladu z ZDru-1.

K točki II izreka:

21Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.