iuris
§ zakonZakon o društvih · ZDru-1 · velja od 28. 6. 2006

4. člen ZDru-1

(temeljni akt)

Sodna praksa: 5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2020Vse odločbe ↓
  • VDSS Sodba Pdp 585/2019Višje delovno in socialno sodišče · 2020

    Glede na določbo 45. člena statuta tožene stranke in dotedanje vsakokratno dejansko imenovanje (z glasovanjem članov upravnega odbora) tajnika s strani upravnega odbora tožene stranke ter vsebino razpisa za prosto delovno mesto tajnika je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno sklepanje, da je bilo imenovanje oziroma izvolitev na funkcijo tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu tajnika. Ker je navedeni pogoj določen v statutu kot temeljnem aktu tožene stranke, ki je po svojem statusu zveza društev, je mandat funkcije tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela, določenega z drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona (drugi odstavek 2. člena v povezavi s 4., 7., 9. in 13. členom ZDru-1, ter 2. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Toženi stranki ob nespornem objektivnem dejstvu, da tožnica ni bila ponovno imenovana na funkcijo tajnice tožene stranke (prenehanje mandata) in s tem ni več izpolnjevala v statutu predpisanega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta, ni bilo treba dokazovati subjektivnih razlogov na strani tožnice, zaradi katerih naj bi bila nesposobna opravljati delo na tem delovnem mestu (nedoseg

  • UPRS Sodba I U 80/2018-8Upravno sodišče RS · 2019

    V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička. Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.

  • UPRS sodba III U 165/2015Upravno sodišče RS · 2016

    Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev. Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 30. 3. 2018
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

5 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 1. 2020
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–5 od 5
  • VDSS Sodba Pdp 585/2019
    Višje delovno in socialno sodišče · 9. 1. 2020

    Glede na določbo 45. člena statuta tožene stranke in dotedanje vsakokratno dejansko imenovanje (z glasovanjem članov upravnega odbora) tajnika s strani upravnega odbora tožene stranke ter vsebino razpisa za prosto delovno mesto tajnika je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialnopravno pravilno sklepanje, da je bilo imenovanje oziroma izvolitev na funkcijo tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu tajnika. Ker je navedeni pogoj določen v statutu kot temeljnem aktu tožene stranke, ki je po svojem statusu zveza društev, je mandat funkcije tajnika tožene stranke pogoj za opravljanje dela, določenega z drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona (drugi odstavek 2. člena v povezavi s 4., 7., 9. in 13. členom ZDru-1, ter 2. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1). Toženi stranki ob nespornem objektivnem dejstvu, da tožnica ni bila ponovno imenovana na funkcijo tajnice tožene stranke (prenehanje mandata) in s tem ni več izpolnjevala v statutu predpisanega pogoja za zasedbo tega delovnega mesta, ni bilo treba dokazovati subjektivnih razlogov na strani tožnice, zaradi katerih naj bi bila nesposobna opravljati delo na tem delovnem mestu (nedoseg

  • UPRS Sodba I U 80/2018-8
    Upravno sodišče RS · 30. 10. 2019

    V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička. Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.

  • UPRS sodba III U 165/2015
    Upravno sodišče RS · 2. 9. 2016

    Peti odstavek 25. člena ZInvO to sodišče razume kot določbo, po kateri nacionalni svet ne more pridobiti statusa invalidske organizacije (v smislu III. poglavja zakona) kot posebnega statusa subjekta, ki deluje v javnem interesu, in ne kot določbo, ki bi v povezavi z drugim odstavkom 2. člena ZInvO že tudi izključevala možnost, da pridobi status društva ali zveze društev. Tožeča stranka oziroma njeni ustanovitelji se lahko svobodno združujejo, vendar ne v nasprotju z zakonom. Če pogoji, ki izhajajo iz zakona, niso izpolnjeni, je registracijo društva utemeljeno zavrniti. Podlage za zaključek, da bi bili z zakonsko ureditvijo preseženi okviri, ki jih postavlja Ustava (tudi 15. člen), sodišče v tožbenih ugovorih in tudi sicer ne vidi.

  • VSL sodba I Cp 1258/2012
    Višje sodišče v Ljubljani · 17. 10. 2012

    Društvo je z nezakonitim postopkom izključitve in nezakonitim suspenzom člana prekršilo njegovo pravico do združevanja. Odmerjena odškodnina v znesku 3.000,00 EUR predstavlja pravično denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice do združevanja.

  • VSRS Sklep I Up 33/2009
    Vrhovno sodišče RS · 16. 12. 2009

    Društvo kot pravna oseba mora ves čas imeti svojega zakonitega zastopnika, in sicer tudi v primeru, če v zvezi z njegovim imenovanjem teče spor. Kot zakonitega zastopnika pa je treba šteti osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register društev.