25. člen ZDru-1

Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva. Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.

Revizija se dopusti glede vprašanj: I. Ali mora društvo v postopku registracije društva svojo pridobitno dejavnost v temeljnem aktu društva tudi opisno opredeliti tako, da je iz opisa razvidno, kako so izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 25. člena Zakona o društvih (povezanost z nameni in cilji društva)? II. Ali pojem "podjetje" po 32. točki 3. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu zajema vse oblike pravnih oseb in torej npr. tudi društva po Zakonu o društvih, ali pa zajema samo pravne in fizične osebe, ki jih ureja Zakon o gospodarskih družbah? III. Ali je šesto alinejo prvega odstavka 9. člena Zakona o društvih (ki določa, da mora temeljni akt društva določati tudi "upravljanje društva"), treba razumeti na način, da mora društvo v temeljnem aktu urediti tudi: 1.) način sklica in način izvedbe korespondenčne seje organa društva, če temeljni akt društva določa, da se seje organa lahko izvede korespondenčno, 2.) način obveščanja članov društva o sejah organov društva in 3.) da člani v naprej dobijo dnevni red in gradiva za sejo organa z navedbo roka koliko prej? IV. Ali imenovanje zastopnika pomeni "najpomembnejšo odločitev v društvu" po

V statutu morajo biti navedena tudi pojasnila o tem, kako so pridobitne dejavnosti povezane z nameni in cilji društva, saj je pri ustanavljanju društev ključnega pomena to, da pri njem ne gre za pridobivanje dobička. Ker je prepovedano ustanavljanje društva, pri katerem bi bila izključna dejavnost pridobitna dejavnost, je po presoji sodišča pravilna taka razlaga 9. člena ZDru-1, da mora biti povezava med pridobitno dejavnostjo in nameni in cilji društva zapisana v samem statutu. Že samo dejstvo, da tožeča stranka ni sledila temu, da bi bila ta povezava navedena v statutu, zadostuje za zavrnitev njene vloge.

Dejavnost oziroma naloge društva morajo biti opredeljene tako, da je možno že iz te opredelitve izpeljati sklep, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva in da ta predstavlja dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki je temeljna usmeritev društva. Ker je namen uporabe SKD pri opredeljevanju pridobitne dejavnosti društva iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1 bistveno drugačen, kot je v zvezi z dejavnostmi društva obči namen zakona, ki ureja področje društev, je treba pridobitno dejavnost z namensko razlago relevantnih zakonskih določb, poleg zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1, opredeliti tudi v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 25. člena ZDru-1.

Tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebnega zdravnika, ni relativno počivala, se ni sprehajala po ravni podlagi do meje bolečine ali morda plavala v bazenu. Njeno delo natakarice v gostinskem lokalu zagotovo ni pripomoglo k njenemu hitrejšemu okrevanju oziroma preprečevanju poslabšanja zdravstvenega stanja. Bolniški stalež je namreč namenjen zdravstveni rehabilitaciji, pri čemer nedvomno delo v gostinskem lokalu k temu ne pripomore.

V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v inšpiciranih obdobjih dejansko opravljal obdavčljivo in oproščeno dejavnost, zaradi česar je od tistega dela dejavnosti, ki jo opravlja na trgu za plačilo, dolžan obračunati in plačati DDPO kot tudi DDV. V obravnavani zadevi je davčni organ pravilno zaključil, da pri zneskih, ki jih je tožnik prejel od udeležencev omenjene mednarodne poletne hokej šole (tožnikovi blagajniški prejemki v letu 2013 in 2014), ki jih sicer imenuje članarine, dejansko ne gre za članarino, saj ne gre za obvezni denarni prispevek člana. Ugotovil je namreč, da so se osebe, ki niso člani društva (večinoma tujci), prostovoljno vključili v šolo, ki jo tožnik izvaja na trgu proti plačilu. Tudi po presoji sodišča dejansko pri navedenih zneskih (pri zneskih od posameznih udeležencev omenjene šole v višini 180,00 EUR v letu 2013 in 220,00 EUR v letu 2014) ne gre za članarine, torej obvezni denarni prispevek člana.

Obseg zemljišča, ki pripada brunarici, in je v posesti ribiške družine, je treba določiti glede na naloge in delovanje ribiške družine, ki so vezane na uporabo brunarice oziroma zemljišča. Pri tem je upoštevati, da ima ribiška družina naloge, določene v ZSRib, druge dejavnosti pa lahko glede na to, da ima status društva, opravlja le v skladu z določbami ZDru-1. Te okoliščine lahko vplivajo na obseg potrebnega zemljišča, pa iz izpodbijane odločbe niso razvidne. Zaključek upravnih organov o obstoju ovir za vračilo celotne nepremičnine, pri čemer se upravna organa opirata na stanje v naravi, temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju in je vsaj preuranjen.

Kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZDru-1, delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno. Ker je v obravnavnem primeru izkazano, da je tožena stranka, ki je kot društvo vpisana v registru društev, ki ga vodi pristojna Upravna enota, opravljala pridobitno (gostinsko) dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 odločilo, da se delovanje toženi stranki prepove.

Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.

Kot to utemeljeno opozarja pritožba 3. člen ZDru-1 prepoveduje ustanovitev in delovanje društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega dejavnost je izključno pridobitna. Društvo lahko v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena ZDru-1 opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje teh dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnim za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo dejavnost tožene stranke v luči navedene zakonske določbe, temveč se je njegova presoja omejila le na okoliščino, da gre za komercialno dejavnost, da pa ta ni trajala toliko časa, da bi bila (ob upoštevanju načela sorazmernosti) podana podlaga za prepoved delovanja društva zaradi te dejavnosti. Takšna presoja po presoji pritožbenega sodišča pomeni nepravilno uporabo materialnega prava, kot to pravilno opozarja tožnik v pritožbi. Po drugi strani pa je podana tudi bistvena krši