VSL Sklep I Cp 1554/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v celoti v točki C. (podtočke XIX- XXV), delno pa v točki D. (kolikor se ta nanaša na izvedbe točke C. sklepa v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka), in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi z identifikacijsko številko X-16, kot je to razvidno iz točke A. izreka izpodbijanega sklepa, na stavbi z identifikacijsko številko X-1, kot je to razvidno iz točke B. izreka izpodbijanega sklepa, in na stavbi z identifikacijsko številko X-8630, kot je to razvidno iz točke C. izreka izpodbijanega sklepa. Odločilo je še, da se ta sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (točka D. izreka izpodbijanega sklepa).

2Zoper sklep se pritožuje udeleženka Mestna občina, v nadaljevanju: Občina, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni sklep v točki C, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je pravni pouk v izpodbijanem sklepu napačen, saj znaša rok za pritožbo zoper sklep 30 dni. Odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi X-8630, ki v naravi predstavlja drvarnice, je samovoljna in ultra petitum. Na tej stavbi ni bil podan predlog za vzpostavitev etažne lastnine. Nesprejemljivo je stališče sodišča prve stopnje, ki je pripombe udeleženke P. J. na izvedensko mnenje štelo kot predlog za ugotovitev njene lastninske pravice na določeni drvarnici. Občina ni prejela njenih pripomb in tudi drugih listin ne, zato se o njih ni mogel izjaviti, kar predstavlja kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. ZVEtL je v času vložitve predloga določal, kaj mora vsebovati predlog za vzpostavitev etažne lastnine. Takšen predlog v obravnavani zadevi ni bil podan. Občina tudi ni prejela sklepa o določitvi naloge sodnemu izvedencu, njegovega izvedeniškega poročila, vmesnega sklepa z dne 12. 12. 2014 in sklepa z dne 10. 6. 2016. Po obvestilu GURS z dne 25. 7. 2016 je bila izvedena sodna parcelacija parc. št. 186/9 k.o. ..., ne da bi bila Občina o tem obveščena. S takšnim postopanjem sodišča Občini ni bila dana možnost obravnavanja v postopku, saj ji je bila odvzeta pravica do izjave. Izvedenec je izdelal izvedeniško poročilo mimo sklepa sodišča, saj je izdelal strokovno podlago tudi za stavbo, ki jo v naravi predstavljajo lesene drvarnice. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdaj je bila stavba X-8630 zgrajena in ali so bili podani pogoji za začetek postopka. Iz obrazložitve sklepa tudi ne izhaja, na podlagi katerih pravnih naslovov udeleženci postopka izkazujejo pridobitve lastninske pravice na drvarnicah kot posameznih delih stavbe X-8630. Podana je tudi bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog podal svoja pravna naziranja v zvezi s pritožbenimi navedbami. Udeleženka N. B. v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pravni pouk v izpodbijanem sklepu je bil pravilen (o 15 dnevnem roku za pritožbo), glede na določbo prvega odstavka 216. člena ZNP-1.

6Očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP je utemeljen. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino tudi na stavbi X-8630 na parc. št. 186/17, 186/18 in 186/19 (prvi dve sta zemljiškoknjižno last nasprotnega udeleženca, parc. št. 186/19 pa je zemljiškoknjižno last Občine, ki v naravi predstavlja lesene drvarnice (predlog predlagateljic te stavbe ni zajemal), pri čemer je štelo, da je udeleženka P. J. podala v okviru pripomb na izvedeniško poročilo tudi predlog za ugotovitev lastninske pravice (za vzpostavitev etažne lastnine) na določeni drvarnici v smislu prvega odstavka 20. člena ZVEtL (sedaj po prvem odstavku 26. člena ZVEtL-1). V procesnem smislu se je postopek začel zapletati že po postavitvi sodnega izvedenca. Po razdružitvi postopkov za vzpostavitev etažne lastnine in za določitev pripadajočega zemljišča (sklep z dne 6. 9. 2012) je sodišče prve stopnje delno "sledilo" predlogu izvedenca ter združilo zadevi za vzpostavitev etažne lastnine za stavbi na naslovu K. 4 in K. 4a (Občina tedaj še ni imela statusa udeleženke v postopku). Izvedenec je predlagal, da se ena strokovna podlaga izdela za vse tri stavbe, tako tudi za stavbo z drvarnicami, o čemer se sodišče prve stopnje ni izjasnilo, izvedenec pa je prekoračil svojo nalogo s tem, ko je v izvedeniškem poročilu (list. št. 157) izdelal skupno strokovno podlago za vse tri stavbe, pri čemer je predlagal parcelacijo tudi parc. št. 186/9, last Občine, ki v postopku sploh ni sodelovala. Na tej strokovni podlagi je bil nato izveden tudi katastrski vpis (evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in v katastru stavb). Ko je Občina prijavila udeležbo v postopku 2. 9. 2016, je sodišče prve stopnje dopustilo njeno udeležbo (sklep z dne 8. 9. 2016), pri čemer je povzročilo dodatno zmedo, ko je v obrazložitvi sklepa navedlo, da stavba z drvarnicami ni predmet postopka za vzpostavitev etažne lastnine.

7Kasneje je sodišče prve stopnje spremenilo svoje stališče, saj je štelo, da teče postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine na vseh treh stavbah (to izhaja iz uradnega zaznamka z dne 27. 2. 2017), torej tudi za stavbo X-8630. Smiselno je mogoče predvidevati, da je prvo sodišče tedaj začelo šteti prej omenjeno vlogo P. J. (pripombe na izvedeniško poročilo) z dne 17. 9. 2014 tudi kot predlog za vzpostavitev etažne lastnine na drvarnici, saj je tudi v sklepu z dne 27. 2. 2014 navedlo, da teče postopek za vzpostavitev etažne lastnine na vseh treh stavbah. Ob takšnem položaju bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je Občina že kot zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 186/9 (po parcelaciji parc. št. 186/19 in 186/20) udeleženka postopka že po samem zakonu (prvi odstavek 16. člena ZVEtL, sedaj 2. točka prvega odstavka 27. člena ZVEtL-1), poleg tega pa bi moralo vlogo P. J. obravnavati kot nepopolno vlogo po petem odstavku 20. člena ZVEtL in jo pozvati, da jo ustrezno dopolni, saj ni imela vseh sestavin v smislu prvih štirih odstavkov 20. člena ZVEtL. Sodišče prve stopnje ni tako ravnalo in Občine tudi v nadaljevanju ni štelo kot udeleženke postopka po samem zakonu ter ji ni vročilo vseh potrebnih listin v skladu z določili ZVEtL, zaradi česar Občini ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj se o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine na drvarnici (ko bi bil popoln) in vseh relevantnih listinah v tem pogledu ni mogla izjaviti.

8Izpodbijani sklep tudi nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede stavbe z drvarnicami iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, kdaj naj bi nastala etažna lastnina na tej stavbi (pred 1. 1. 2003 ali pozneje), poleg tega pa ni pojasnjeno, na podlagi katerih pravnih naslovov udeleženci izkazujejo lastninsko pravico na drvarnicah. Izpodbijanega sklepa v točki C. izreka ni mogoče preizkusiti, saj sodišče prve stopnje v 32. točki obrazložitve za nobeno drvarnico kot posamezni del stavbe ni pojasnilo, kdo je njen lastnik in na podlagi katerega pravnega naslova (prvi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Ker je bila Občini kršena pravica do izjave v postopku, je v razmerju do nje brezpredmetna navedba sodišča prve stopnje, da lastninska pravica na drvarnicah med udeleženci postopka ni bila sporna.

9Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sklep v točki C. izreka (posledično pa tudi v točki D., in sicer delno, kolikor se točka D. nanaša tudi na točko C.) ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj glede na vse okoliščine zadeve niso podani pogoji, ki bi pritožbenemu sodišču omogočali, da samo izvede postopek in odloči v zadevi (357.a člen ZPP).

10Točko C. izreka sklepa je bilo treba razveljaviti v celoti, ker iz razlogov sklepa ni mogoče ugotoviti, katere drvarnice stojijo na parc. št. 186/19, last Občine, katere pa na parc. št. 186/17 in na 186/18, ki sta last nasprotnega udeleženca. Glede na doslej pojasnjeno sodišču prve stopnje ni potrebno dajati posebnih napotkov za nov postopek.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.