VSK Sklep II Kp 51004/2019

I. Pritožbe zagovornikov osumljenih M. H., M. H. in M. H. se zavrnejo kot neutemeljene.

1Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje zoper vse tri osumljene uvedel preiskavo zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ‑1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ‑1.

2Zoper tak sklep se pritožujejo zagovorniki vseh treh osumljencev. Zagovornik osumljenega M. H. pritožbo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitev načela zakonitosti v kazenskem pravu, pravice do obrambe in domneve nedolžnosti ter pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da zahtevo za preiskavo, skupaj z razširitvijo, zavrne. Zagovornica osumljenega M. H. navaja, da za izdajo izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, zato naj pritožbeni senat pritožbi ugodi in preiskave ne dopusti. Zagovornik osumljene M. H. pritožbo vlaga zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in zahtevo za razširitev preiskave zavrne.

3Pritožbe niso utemeljene.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep najprej preizkusilo v smeri pritožbenih navedb zagovornikov, ki zatrjujejo, da ravnanje osumljenih, kot je opisano v zahtevi za preiskavo, njeni razširitvi in izpodbijanem sklepu, ne pomeni kaznivega dejanja, obenem pa tudi, da je opis kaznivega dejanja nerazumljiv. S tem uveljavljajo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vse v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP.

5Opis kaznivega dejanja je eden od nujnih sestavnih delov zahteve za preiskavo (tretji odstavek 168. člena ZKP), saj se preiskava opravlja le glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, za katerega je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje (prvi odstavek 167. člena ZKP), in na katerega se sklep o preiskavi nanaša (prvi odstavek 175. člena ZKP).

6Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper vse tri osumljence uvedlo preiskavo zaradi utemeljenega suma, da naj bi skupaj, z zavestnim sodelovanjem pri storitvi:

- neupravičeno proizvajali rastline, ki so uvrščene kot prepovedana droga, s tem, da so najmanj od 20. 8. 2019 do 28. 9. 2019 na parc. št. 994/3 k.o. in v stanovanjskem objektu na parc. št. 1007 iste k.o., last osumljenega M. H., proizvajali konopljo¹ tako, da je bilo dne 28. 9. 2019 na parc. 994/3 k.o. X najdenih in zaseženih osem sadik te rastline v višini od 150 do 205 cm, v kleti stanovanjskega objekta na parc. št. 1007 k.o. X pa 32 sadik v višini okoli 7 cm, luči, prilagojene za gojenje rastlin, in klimatska naprava, kar predstavlja laboratorij za gojenje konoplje, podstrešje istega objekta pa je bilo namenjeno za sušenje rastlin konoplje, kar vse skupaj kaže na načrtno proizvodnjo konoplje,²

- M. H. in M. H. pa naj bi še z namenom nadaljnje prodaje ali dajanja v promet hranila rastline, ki so uvrščene kot prepovedana droga, s tem, da sta dne 28. 9. 2019 v istem stanovanjskem objektu v sobi hranila 2.171,60 g posušenih vršičkov konoplje, sama količina pa kaže, da so bili hranjeni z namenom prodaje ali dajanja v promet.

7Po presoji pritožbenega sodišča so v takšnem opisu ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja. Neupravičena proizvodnja konoplje kot ena od alternativnih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja je opisana z navedbo, da so najdene in zasežene rastline konoplje rasle na parc. št. 334/3 k.o. X, da so bile sadike te rastline najdene tudi v kleti objekta na parc. št. 1007 k.o. X v temu namenjenem laboratoriju in da je bil na podstrešju objekta prostor za njihovo sušenje. Pritrditi gre pritožbenim navedbam, da zgolj najdba in zaseg konoplje ne pomenita konkretizacije zakonskega znaka proizvodnje te rastline, vendar pa je ta v zadostni meri opredeljena z ravnanji osumljenih in okoliščinami v preostanku opisa. Zato je prepričljivo sklepanje sodišča prve stopnje, da različne faze proizvodnega procesa (razpolaganje osumljenih z rastlinami konoplje različnih velikosti, ki so kot sadike rasle v za to posebej prilagojenih prostorih, večje pa zunaj), prilagojeni kletni prostori ter najdba posušene konoplje, ki so opredeljeni tudi v opisu, kažejo na organizirano in kontinuirano proizvodnjo konoplje. Iz celote opisa tudi jasno izhaja, da se kaznivo dejanje v tej izvršitveni obliki očita vsem trem osumljencem kot sostorilcem. Druga izvršitvena oblika, hramba konoplje z namenom prodaje ali dajanja v promet, ki naj bi jo ko sostorilca izvrševala M. H. in M. H., pa je v opisu konkretizirana z navedbo količine, ki sta jo hranila, in navedbo, da ta kaže na namen prodaje ali dajanja v promet. Pojem hrambe je sam po sebi jasen in ga kot takega ni treba oziroma ga niti ni mogoče dodatno konkretizirati.³

8Takšen opis torej daje jasen okvir kaznivemu dejanju, ki je predmet preiskave, osumljencem pa omogoča uresničevanje pravice do obrambe. Kršitve kazenskega zakona zaradi pomanjkljivega opisa ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ki jih zagovorniki utemeljujejo z njegovo nerazumljivostjo, zato niso podane, z uvedbo preiskave pa tudi ni bilo nezakonito poseženo v ustavno varovane pravice osumljenih. Zaradi ustreznega opisa je brez večjega pomena navedba sodišča prve stopnje, da je opis zadosten glede na trenutno, zgodnjo fazo postopka, ki jo problematizirajo vsi trije zagovorniki, zato pritožbam v tem delu ni bilo moč slediti.

9Sodišče prve stopnje se je ustrezno opredelilo do dokazov, ki kažejo na sodelovanje vsakega izmed osumljenih v procesu neupravičene proizvodnje in hrambe prepovedane droge, kot sta opisani (11., 12. in 13. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), in s tem obrazložilo utemeljen sum, da so storili opisano kaznivo dejanje. Zagovornik M. H. navaja, da v sklepu ni opisano ravnanje osumljencev, ki je vodilo v izdelavo prepovedane droge. Zatrjevano ne drži, saj je opisan in obrazložen celoten proizvodni proces od vzgoje sadik do odraslih rastlin ter nato njihovega sušenja. Zagovornik M. H. navaja, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo sklepanja, da je obseg proizvodnje konoplje presegal osebne potrebe oziroma potrebe ožje družinske skupnosti. Pritožbeno sodišče odgovarja, da je navedba iztrgana iz konteksta širše in tudi sicer prepričljive obrazložitve organizirane in kontinuirane proizvodnje prepovedane droge, ki jo ponudi sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve. Zagovornica M. H. izpodbijanemu sklepu očita, da ne vsebuje obrazložitve namena nadaljnje prodaje prepovedane droge, saj na to zgolj na podlagi količine konoplje ni dopustno sklepati, pa tudi sicer ta količina ni bila znatna in je zadostovala le za izdelavo manjše količine olja za lastno potrebo. S takšnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Količina prepovedane droge je namreč po naravi stvari pomembna okoliščina pri sklepanju na namen, s katerim je bila le-ta pridelana in shranjena. Če presega osebne potrebe posedujočega ali povprečnega uporabnika prepovedane droge, je na tej podlagi mogoče sklepati o verjetnosti, da je bila namenjena nadaljnji prodaji. Sodišče prve stopnje je takšno sklepanje na ravni utemeljenega suma prepričljivo obrazložilo. Zagovornica navaja še, da se sklep kot na edini dokaz za sodelovanje M. H. pri kaznivem dejanju sklicuje na to, da je ta zalil osem sadik konoplje, kar pa ne drži. Sodišče se je namreč v tej zvezi opredelilo do zagovorov vseh treh osumljencev in na sodelovanje osumljenca sklepalo tudi na podlagi razpolaganja s ključi objekta, v katerem je bil laboratorij in najdeni posušeni vršički konoplje (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10Za neutemeljene se pokažejo tudi ostale pritožbene navedbe zagovornice M. H.. Izpostavlja, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je pri njegovi izdelavi sodeloval v uvodu navedeni višji pravosodni svetovalec M. Š., morebiti celo kot okrajni sodnik, ali pa podpisana višja pravosodna svetovalka M. G.. Ob tem zagovornica ne navede, kakšno pomanjkljivost sklepu s takšnimi navedbami sploh očita, zato pritožbe v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti. Zagovornica navaja še, da so ukrep tajnega opazovanja nezakonito izvajali policisti PUK, ki za to niso bili pristojni, in so bili zato nezakonito pridobljeni posnetki kamer, na katere sodišče ne bi smelo opreti izpodbijanega sklepa. Ker z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o izločitvi morebitnih nezakonitih dokazov, se pritožbeno sodišče o utemeljenosti takšnih navedb zagovornice ni moglo izreči. S tem bi namreč prevzelo vlogo, ki jo ima v tej fazi postopka preiskovalni sodnik (drugi odstavek 83. člena ZKP).

11Zaradi vsega navedenega je bilo treba pritožbe zagovornikov vseh treh osumljencev kot neutemeljene zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Opis vsebuje tudi sklic na predpis, s katerim je konoplja razvrščena med prepovedane droge.
² Zaradi vložene razširitve preiskave je v izpodbijanem sklepu ravnanje osumljene M. H. opisano posebej. Ker pa je opis ravnanja vsebinsko enak opisu ravnanja obeh soosumljencev iz prve alineje, je v tem sklepu povzetek opisov združen.
³ O tem se je izreklo tudi že Vrhovno sodišče RS v sodbah I Ips 28/2008 z dne 19. 6. 2008, I Ips 479/2007 z dne 10. 1. 2008 in I Ips 31713/2013 z dne 27. 3. 2014.