UPRS Sodba IV U 149/2017-13

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Upravna enota Celje (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožeče stranke za registracijo društva (točka 1 izreka) in ugotovila, da stroški v postopku niso nastali (točka 2 izreka).

2Prvostopenjski upravni organ v obrazložitvi svoje odločitve ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za registracijo društva, določeni v Zakonu o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), pri čemer pojasnjuje, da tožeča stranka ni uskladila svojega statuta, predvsem določb 3. člena, četrte alineje drugega odstavka 8. člena in prvega odstavka 22. člena, z določbami ZDru-1. Uvodoma prvostopenjski upravni organ ugotavlja, da tožeča stranka v uvodu statuta ni navedla datuma sprejetja statuta na ustanovnem zboru, t. j. 6. 1. 2017, ker so bile na seji zbora, ki je bil 12. 3. 2017, sprejete spremembe statuta in takrat društvo ni sprejelo novega statuta.

3Glede pridobitnih dejavnosti je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da tožeča stranka v 3. členu statuta le-teh ni opredelila na način, da bi jih registrski organ skladno s 25. členom ZDru-1 lahko preizkusil in ugotovil, ali so povezane z nameni, cilji in nepridobitnimi nalogami društva. Ker pri društvu pridobitne dejavnosti, navedene v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD), ni mogoče enačiti z opravljanjem pridobitnih dejavnosti drugih pravnih subjektov, mora društvo, kadar iz samega naziva SKD ni razvidno, kako je navedena pridobitna dejavnost povezana z nameni, cilji in nepridobitnimi nalogami, tudi opisno napisati, kaj od navedene SKD bo dejansko opravljalo. Tožeča stranka v statutu pri pridobitnih dejavnostih ni navedla, kaj od tega bo dejansko opravljala, pri čemer ne zadostuje tovrstno pojasnilo tožeče stranke v dopisu, ki ga je posredovalo pristojnemu upravnemu organu. Iz navedenih razlogov je prvostopenjski upravni organ ugotovil neskladje 3. člena statuta z dne 6. 1. 2017 in 12. 3. 2017 s 25. členom ZDru-1.

4Prvostopenjski upravni organ nadalje ugotavlja, da tožeča stranka v četrti alineji drugega odstavka 8. člena statuta med nalogami in pristojnostmi zbora članov ni določila, da zbor članov voli in razrešuje predsednika in podpredsednika društva. Iz dopolnjenega 22. člena statuta z dne 12. 3. 2017 je namreč razvidno, da sta predsednik in podpredsednik društva kot zastopnika društva istočasno tudi predsednik in podpredsednik upravnega odbora, zato je njuna izvolitev in razrešitev izključno v pristojnosti zbora članov. Glede na to je v izpodbijani odločbi navedeno, da so tretja alineja prvega odstavka 9. člena, prvi stavek drugega odstavka 9. člena, tretji odstavek 11. člena in tretji odstavek 12. člena statuta tožeče stranke z dne 6. 1. 2017 in 12. 3. 2017, neskladni s sedmo alinejo prvega odstavka 9. člena in prvim odstavkom 12. člena ZDru-1.

5V zvezi z zahtevo prvostopenjskega upravnega organa, da tožeča stranka v 22. členu zniža prag števila „vsaj 35. članov“, ki bi omogočil izvolitev in delovanje organov v polni sestavi, je tožeča stranka v 22. členu statuta določila: „Če društvo nima vsaj 35. članov, ima ne glede na določbe tega statuta, poleg zbora članov lahko še sledeče organe...“ Glede na to je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da je ta določba statuta v neskladju s tretjim odstavkom 2. člena in prvim odstavkom 12. člena ZDru-1.

6Iz zgoraj navedenih razlogov je prvostopenjski upravni organ odločil tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

7Po izdaji izpodbijane odločbe je bil izdan sklep o popravi pomote, ki se nanaša na pomoti v hišni številki naslova tožeče stranke in imenu vlagateljice zahtevka.

8Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo v zvezi s sklepom o popravi pomote vložila pritožbo, ki jo je tožena stranka kot drugostopenjski upravni organ kot neutemeljeno zavrnila (točka 1 izreka drugostopenjske odločbe) ter ugotovila, da v postopku niso bili zaznamovani dodatni stroški (točka 2 izreka). Drugostopenjski upravni organ v obrazložitvi pritrjuje razlogom, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe. Glede pridobitnih dejavnosti pa poudarja, da iz delovanja dejavnosti, ki jih je tožeča stranka navedla po SKD, ni mogoče ugotoviti, kako so navedene pridobitne dejavnosti povezane z osnovnim nepridobitnim namenom in cilji društva oziroma kako se bodo le-te opravljale kot dopolnilna dejavnost nepridobitnim nalogam društva, ne da bi tožeča stranka poleg šifre dejavnosti opisala tudi konkretne dejavnosti, ki skladno s SKD sodijo pod posamezno šifro dejavnosti in ki bi mogoče lahko bile povezane z osnovnim namenom in nalogami društva. Pri tem ne zadostuje, če tožeča stranka opisno (v posebnem dokumentu) pojasni, kako bo te pogoje izpolnila in poudarja, da mora biti to razvidno že iz temeljnega akta. Tako namen in cilji kot tudi naloge (nepridobitne in morebitne pridobitne) morajo biti namreč na podlagi 9. člena ZDru-1 opredeljene v temeljnem aktu, upravni organ pa mora ugotoviti skladnost temeljnega akta z ZDru-1.

9Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Najprej izraža nestrinjanje s stališčem tožene stranke, da je tožeča stranka dne 12. 3. 2017 sprejela povsem nov statut, s katerim je nadomestila prej sprejet statut.

10Glede opredelitve pridobitne dejavnosti v statutu tožeča stranka opozarja, da 25. člen ZDru-1 sploh ne navaja tega, kar trdi tožena stranka. Ta člen namreč nikjer ne določa, da bi moralo društvo kakorkoli opredeliti svoje pridobitne dejavnosti na način, da bi to omogočalo preizkus skladnosti. Člen določa zgolj pogoje, kdaj sme društvo izvajati pridobitno dejavnost, nima pa nikakršnih zahtev o tem, kako te dejavnosti opredeliti v statutu. To namreč določa drugi odstavek 9. člena ZDru-1, ki nalaga, da se pridobitne dejavnosti opredelijo v skladu s predpisi, ki urejajo SKD, kar je tožeča stranka izpolnila. Zato po mnenju tožeče stranke povsem zadošča in je zakonsko dopustno, da društvo opisno pojasni, kako bo te pogoje izpolnilo, v kolikor pride do tega, da je izpolnjevanje omenjenih pogojev vprašljivo. To je tožeča stranka tudi storila v svojem dopisu z dne 13. 2. 2017. Tožena stranka bi morala, tudi upoštevajoč načelo proste presoje dokazov po 10. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), upoštevati pisna pojasnila tožeče stranke in ne zahtevati, da je dokazilo o tem, kaj bo društvo izvajalo v okviru neke dejavnosti po klasifikaciji, opisano ravno v statutu. Tožeča stranka še navaja, da 9. člen ZDru-1 ne določa, da bi moralo društvo v statutu določiti poleg tega še kakršnekoli dodatne opise ali pojasnila.

11Nadalje tožeča stranka tožbeno oporeka ugotovitvi tožene stranke, da je njen statut nezakonit, ker določa, da predsednika in podpredsednika društva voli in razrešuje upravni odbor društva. Tožeča stranka se ne strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da gre, ker gre za zastopnika društva, za najpomembnejšo odločitev v društvu po sedmi alineji prvega odstavka 9. člena ZDru-1. Po stališču tožeče stranke namreč ta alineja določa zgolj to, da mora društvo v svojem statutu urediti tudi zastopanje, kar pomeni, da mora urediti, kako bo v društvu urejeno zastopanje. To pa je tožeča stranka v statutu določila in tako to obveznost izpolnila. Tožeča stranka iz previdnosti dodaja še to, da v kolikor gre za najpomembnejšo odločitev v smislu prvega odstavka 13. člena ZDru-1, izvolitev predsednika ali podpredsednika po njenem mnenju ne dosega „najpomembnejše odločitve“ v društvu, ki bi terjala vsakokratno odločitev zbora članov po 13. členu ZDru-1. Tožeča stranka tudi navaja, da ne gre spregledati, da drugi odstavek 1. člena ZDru-1 izrecno določa, da odločitve o upravljanju društva neposredno ali posredno sprejemajo člani društva, kar torej dopušča, da določene odločitve sprejemajo tudi organi, ki jih neposredno ne izvoli zbor članov, pač pa nek drug organ. Tožeča stranka v podkrepitev tožbenih navedb v tem delu podaja tudi zgodovinsko razlago zakonodajne ureditve izvolitve zastopnika društva.

12Tožeča stranka se ne strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da prehodna določba, po kateri ima društvo vse predvidene organe šele, ko ima 35. članov, pred tem pa so njegovi organi v okrnjeni sestavi, ni skladna z 2. in 12. členom ZDru-1 in da člane postavlja v neenakopraven položaj. Po tožbenem stališču tretji odstavek 2. člena ni ustrezna podlaga za zavrnitev predmetne zahteve tožeče stranke, ker načelo enakopravnosti ni bilo kršeno. Tožeča stranka pa nasprotuje tudi ugotovitvi tožene stranke, da je skladno z načelom prostovoljnosti cilj vsakega člana, da aktivno sodeluje pri upravljanju društva.

13Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v zvezi s sklepom o popravi odpravi in se odobri zahteva za registracijo navedenega društva, pri čemer naj tožena stranka izvede postopek vpisa društva v register društev. Tožeča stranka zahteva tudi povrnitev njenih stroškov postopka.

14Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je po njeni oceni izpodbijana odločba pravilna in zakonita glede na dejansko stanje, ki je razvidno iz dokumentacije v upravnem spisu, navedbe tožeče stranke pa neutemeljene iz razlogov, ki jih je pritožbeni organ navedel v drugostopenjski odločbi. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

15Tožba ni utemeljena.

16Sodišče uvodoma ugotavlja, da predstavlja izpodbijani akt v obravnavani zadevi odločba prvostopenjskega upravnega organa, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za registracijo društva. Med strankama upravnega spora so sporna vprašanja, ki predstavljajo podlago za to, da je prvostopenjski upravni organ izdal izpodbijano odločbo in se nanašajo na potrebo po opredelitvi pridobitne dejavnosti v statutu društva, določitvi nalog in pristojnosti zbora članov v zvezi z volitvami in razrešitvijo predsednika in podpredsednika društva ter število članov kot pogoj za delovanje organov v polni sestavi.

17Sodišče se v nadaljevanju opredeljuje do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na vprašanje, ali mora biti pridobitna dejavnost, ki jo opravlja društvo, tako določno opredeljena že v temeljnem aktu (statutu), da lahko upravni organ, pristojen za registracijo društva, iz takšne opredelitve izpelje sklep, ali je ta pridobitna dejavnost povezana z nameni in cilji društva, ki je primarno usmerjeno v opravljanje nepridobitne dejavnosti.

18V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da je društvo glede na določbe ZDru-1 samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji skladno s tem zakonom ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička, saj mora društvo presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov trajno namenjati za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane (1. člen ZDru-1). Društvo si sicer samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, vendar je v drugem odstavku 3. člena ZDru-1 (poleg ostalega) določeno, da ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Skladno s prvim odstavkom 25. člena ZDru-1 društvo sicer lahko opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji, kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. V drugem odstavku 9. člena ZDru-1 je določeno, da mora biti dejavnost društva, ki je pridobitna, opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo SKD.

19Sodišče kot med strankama nesporno dejstvo ugotavlja obstoj zakonskih pogojev, da mora biti pridobitna dejavnost društva določena v temeljnem aktu društva in da mora biti povezana z namenom in cilji društva, katerega temeljna usmeritev je v opravljanju nepridobitne dejavnosti, pri čemer predstavlja pridobitna dejavnost zgolj dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva (prvi odstavek 25. člena ZDru-1). Tožeča stranka je v 3. členu statuta navedla dejavnosti društva, in sicer v prvem odstavku nepridobitne dejavnosti, v drugem odstavku pa pridobitne dejavnosti, pri čemer je slednje navedla v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, kot to določa drugi odstavek 9. člena ZDru-1.

20Ne glede na določbo drugega odstavka 9. člena ZDru-1, na podlagi katere tožeča stranka utemeljuje tožbeni zahtevek v navedenem delu, pa sodišče ne sledi tem tožbenim zatrjevanjem, ampak ocenjuje kot pravilne ugotovitve tožene stranke, da mora biti pridobitna dejavnost opredeljena v temeljnem aktu tako, da iz nje izhaja zadostitev zahtevam iz drugega dela drugega stavka prvega odstavka 25. člena ZDru-1. Takšen sklep izhaja po presoji sodišča že iz zahtev obvezne vsebine temeljnega akta, ki jih določa prvi odstavek 9. člena ZDru-1, ki med drugim predpisuje tudi, da mora temeljni akt društva določati dejavnost oziroma naloge društva (tretja alineja). Ta dejavnost mora biti opredeljena tako, da je možno že iz te opredelitve izpeljati sklep, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva in da ta predstavlja dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki je temeljna usmeritev društva.

21Drugi odstavek 9. člena ZDru-1, ki določa opredelitev pridobitne dejavnosti društva v skladu s predpisi, ki urejajo SKD, po presoji sodišča ne izključuje opredelitve pridobitne dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 25. člena ZDru-1, ampak postavlja zgolj (dodatno) zahtevo po opredelitvi pridobitne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo SKD. Statut kot temeljni akt društva mora namreč vsebovati opredelitev vseh bistvenih elementov društva, vključno z dejavnostjo društva, pri čemer vsebinsko ne zadošča opredelitev zgolj v skladu s predpisi, ki urejajo SKD. Slednja se namreč uporablja za določanje dejavnosti in za razvrščanje poslovnih subjektov in njihovih delov za potrebe uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov ter za potrebe statistike in analitike, tako na državni kot mednarodni ravni. Takšna ugotovitev izhaja iz obrazložitve predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih Vlade Republike Slovenije pred sprejemom novele tega zakona (ZDru-1B), iz katere je razvidno, da je bil namen dopolnitve 9. člena ZDru-1 v delu zahteve po opredelitvi pridobitne dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo SKD, v zagotovitvi podlage zbiranja letnih poročil društev AJPES za namen državne statistike in podlage za objavo letnih poročil tudi na spletu. V nadaljevanju predloga navedene novele je pojasnjeno, da je AJPES do tedaj zagotavljal javnost podatkov letnih poročil društev skladno s tretjim odstavkom 51. člena Zakona o računovodstvu, ni pa imel podlage, da bi letna poročila tudi javno objavil. S predlagano spremembo bo torej uveden sodobnejši način zagotavljanja javnosti podatkov na spletnih straneh AJPES.

22Ker je zgoraj opisani namen uporabe SKD pri opredeljevanju pridobitne dejavnosti društva iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1 bistveno drugačen, kot je v zvezi z dejavnostmi društva obči namen zakona, ki ureja področje društev, je treba pridobitno dejavnost z namensko razlago relevantnih zakonskih določb, poleg zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1, opredeliti tudi v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 25. člena ZDru-1. Upoštevati je torej treba temeljna načela in namen društva, ki izhaja iz številnih določb ZDru-1 in zato omejitev zgolj na drugi odstavek 9. člena ZDru-1 ne predstavlja ustrezne razlage zakonskih zahtev, ki se nanašajo na opredelitev pridobitne dejavnosti društva.

23Glede na navedeno sodišče zavrača tožbeno zatrjevane navedbe tožeče stranke o zadostni opredelitvi pridobitnih dejavnosti društva v predmetnem statutu društva, ker tožeča stranka po presoji sodišča s tako statutarno opredeljenimi dejavnostmi društva ni zadostila zgoraj navedenim zahtevam iz ZDru-1, ki se nanašajo na opredelitev pridobitnih dejavnosti v temeljnem aktu društva. Ker gre za temeljni akt, ki določa delovanje društva, ne zadošča opredelitev pridobitnih dejavnosti izven statutarnih določb, zato sodišče kot neutemeljene zavrača tudi trditve tožeče stranke v tožbi, da zadošča opredelitev pridobitnih dejavnosti zgolj v dopisu, ki ga je tožeča stranka posredovala prvostopenjskemu upravnemu organu.

24Ker je sodišče ugotovilo pravilnost zaključka tožene stranke, da ni izpolnjen zakonski pogoj, ki se nanaša na opredelitev pridobitne dejavnosti, kar je že samo po sebi razlog za zavrnitev zahteve tožeče stranke za registracijo društva, se sodišče do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo in je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, ter da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen.

25Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna je le pravna presoja pravilnosti ravnanja tožene stranke, pri tem pa glavne obravnave tudi ni predlagala nobena od strank v postopku.

K točki II izreka:

26Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.