3. člen ZDru-1

Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje (prvi odstavek 40. člena ZDru-1), kar pomeni, da se zanj uporabljajo vsa pravila ZFPPIPP o stečajnem postopku, vključno z določbo 233. člena ZFPPIPP o vračilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Odgovornost članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase, ima sicer enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Ta določba se za društva ne uporablja, saj se pravila 2. poglavja ZFPPIPP o finančnem poslovanju družb in drugih pravnih oseb uporabljajo le za gospodarske družbe, smiselno pa tudi za podjetnika, zavod, javni zavod, zadrugo in javni sklad (prvi odstavek 27. člena ZFPPIPP). Vendar pa odgovornost nekdanjega poslovodje za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP ni vezana na obstoj odškodninske odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP. Poleg tega je tudi zastop

Ni mogoče pritrditi, da določbe ZDru-1 zahtevajo, da zastopnika društva izvoli zbor članov. Društvo samo način postavitve zastopnika določi v - na zboru članov društva sprejetem - temeljnem aktu društva. Le član društva je nosilec pravic in obveznosti, ki jih prinaša članstvo v društvu. Le na osebo, ki je nosilec pravic in obveznosti člana društva, je lahko s strani drugih članov društva prenesena njihova pravica in dolžnost upravljanja društva. Povezanost pridobitne dejavnosti z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti izhajati iz temeljnega akta.

Dejavnost oziroma naloge društva morajo biti opredeljene tako, da je možno že iz te opredelitve izpeljati sklep, da je pridobitna dejavnost povezana z namenom in cilji društva in da ta predstavlja dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva, ki je temeljna usmeritev društva. Ker je namen uporabe SKD pri opredeljevanju pridobitne dejavnosti društva iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1 bistveno drugačen, kot je v zvezi z dejavnostmi društva obči namen zakona, ki ureja področje društev, je treba pridobitno dejavnost z namensko razlago relevantnih zakonskih določb, poleg zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZDru-1, opredeliti tudi v skladu z zahtevami iz prvega odstavka 25. člena ZDru-1.

Ker je bilo tožeči stranki s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča RS na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 prepovedano delovanje, je prvostopenjski organ v skladu z drugim odstavkom 44. člena ZDru-1 pravilno odločil, da se tožeča stranka izbriše iz registra društev.

Tožena stranka s tem, ko je predpisala možnost izključitve iz članstva lovske družine s splošnim aktom društva, ni nedopustno omejila ustavno zagotovljene pravice oziroma svoboščine do združevanja, mimo omejitev, ki jih določa Ustava RS. Društvo si postavi svoje naloge in cilje, zaradi katerih se člani združujejo v društvo sami, omejitve določa ZDru-1 v 3. členu in način delovanja društva si člani uredijo po svojih kriterijih in mišljenju. Odločilno je, da morajo biti notranje delovanje in razmerja urejena tako, da so člani enakopravni med seboj znotraj društva in da zaradi opravljanja funkcij v društvu ne sme priti do neenakopravnega obravnavanja. Vsak se v društvo lahko vključi pod enakimi pogoji, vsak, ki se priključi, pa mora, zato da postane član, akceptirati pravila delovanja, ki jih je določilo društvo v svojih aktih, med drugim tudi postopek in ukrepe za primer kršitev.

Tudi društvo kot nepridobitno združenje se lahko ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki pa ne sme biti edina dejavnost društva in njen namen ne sme biti ustvarjanje dobička. Opravljena predplačila pomenijo pridobivanje sredstev v zvezi z nalogami in cilji, za katere je društvo ustanovljeno, torej gre za pridobitno dejavnost društva. Posledično je pravilen zaključek, da je revidentko mogoče uvrstiti pod pojem „podjetja“ iz druge alineje 3. člena ZVPNPP. S podelitvijo dovoljenja za uporabo svojega znaka na izdelku ponudnika je dejansko vzpostavljeno revidentkino razmerje do potrošnika. Njeno ravnanje tako sodi pod pojem „poslovne prakse podjetja v razmerju do potrošnika“ iz četrte alineje 3. člena ZVPNPP. Podeljeni znak potrošnike s svojim izgledom zavaja ali utegne zavajati glede glavnih značilnosti izdelka. Namen podeljevanja spornega znaka nekemu izdelku je vzbuditi zaupanje potrošnikov in doseči, da bodo ločili tak izdelek od tistega, ki s spornim znakom ni opremljen. Z izpodbijano odločbo tržni inšpektor ni na noben način posegel v že pred izdajo izpodbijane odločbe podeljene znake, temveč je prepovedal njihovo podeljevanje in podaljševanje le za naprej

Kot izhaja iz drugega odstavka 3. člena ZDru-1, delovanje društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, ni dovoljeno. Ker je v obravnavnem primeru izkazano, da je tožena stranka, ki je kot društvo vpisana v registru društev, ki ga vodi pristojna Upravna enota, opravljala pridobitno (gostinsko) dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi prvega odstavka 41. člena ZDru-1 odločilo, da se delovanje toženi stranki prepove.

Tožena stranka ni zanikala trditev, da je v spornem obdobju opravljala komisijsko prodajo vozil kot izključno gospodarsko dejavnost, ki je nima registrirane v svojem temeljnem aktu. Prav tako tudi ni dokazala, da bi z navedeno pridobitno dejavnostjo ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki potrošila za opravljanje svoje neprofitne dejavnosti. Ker je tožena stranka v inšpiciranem obdobju opravljala pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost, je sodišče na podlagi 1. odstavka 4. člena ZDru-1 delovanje toženi stranki prepovedalo.

Kot to utemeljeno opozarja pritožba 3. člen ZDru-1 prepoveduje ustanovitev in delovanje društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega dejavnost je izključno pridobitna. Društvo lahko v skladu z določbo prvega odstavka 25. člena ZDru-1 opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje teh dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z namenom in cilji kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti društva ter se lahko opravlja le v obsegu, potrebnim za uresničevanje namena in ciljev, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da je sodišče prve stopnje presojalo dejavnost tožene stranke v luči navedene zakonske določbe, temveč se je njegova presoja omejila le na okoliščino, da gre za komercialno dejavnost, da pa ta ni trajala toliko časa, da bi bila (ob upoštevanju načela sorazmernosti) podana podlaga za prepoved delovanja društva zaradi te dejavnosti. Takšna presoja po presoji pritožbenega sodišča pomeni nepravilno uporabo materialnega prava, kot to pravilno opozarja tožnik v pritožbi. Po drugi strani pa je podana tudi bistvena krši

Za izdajo sodne odločbe o prepovedi delovanja društva mora biti izkazano, da je društvo opravljalo pridobitno dejavnost od ustanovitve društva pa do vložitve tožbe v upravnem sporu.