VSL Sklep Cst 593/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 13. 11. 2019 začelo stečajni postopek nad družbo z omejeno odgovornostjo in imenovalo upravitelja.

2Zoper sklep se je pritožil družbenik gospodarske družbe in njen poslovodja. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa pritožbeni razlog kršitev pravil postopka. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi ter zavrže ali zavrne predlog stečajnega dolžnika, ki je bil vložen po R. L. Navaja, da je predlog za začetek stečajnega postopka vložil R. L., ki v času vložitve predloga ni bil zakoniti zastopnik dolžnika. Bil je njegov prokurist in je imel v družbi 25% poslovni delež. Na dne 18. 2. 2019 opravljeni skupščini družbenikov dolžnika so sodelovali vsi družbeniki. Na njej so sprejeli več odločitev, med drugim o vstopu pritožnika kot družbenika v družbo, sklep o povečanju osnovnega kapitala, o vpisih spremenjenih poslovnih deležev, o novem besedilu družbene pogodbe, o odpoklicu dotedanjega direktorja R. L. in njegovem hkratnem imenovanju za prokurista, o imenovanju novega družbenika (pritožnika) za novega poslovodjo družbe. Do vpisov sprememb v sodnem registru ni prišlo zaradi kasnejših sporov med družbeniki. Ostala družbenika sta pritožnika povsem onemogočila, saj mu kljub posebni zahtevi nista zagotovila informacij o poslovanju družbe. Pritožnik je bil šele 9. 9. 2019 vpisan kot družbenik v sodni register, dne 13. 11. 2019 pa še kot poslovodja družbe, vse na podlagi sklepov skupščine z dne 18. 2. 2019. Pritožnik ne more priti do dokumentacije glede poslovanja družbe, sodišče naj pozove R. L., da jo predloži. Tudi predlog za začetek stečajnega postopka vsebuje le trditve o tem, da ima družba dolgove iz naslova plač, ne pojasni, koliko je delavcev, ne navaja mesečnih prihodkov in stroškov. Sicer pa ima dolžnik premoženje, glavno predstavlja certifikat za proizvodnjo medicinskih kompresijskih nogavic (vsaj v vrednosti 20.000,00 EUR).

3Na pritožbo sta odgovorila upravitelj in družbenik, sedaj prokurist in bivši zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (v nadaljevanju: R. L.). Oba sta v odgovoru opozorila, da je bil R. L. kot prokurist upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka, upravitelj je izrecno opozoril na sklep Višjega sodišča v Ljubljani (sklep VSL, Cst 408/2017 z dne 18. 7. 2017). Oba tudi navajata (upravitelj v smislu domneve, R. L. kot dejstvo), da pritožnik na podlagi sklepa skupščine z dne 18. 2. 2019 ni mogel biti vpisan v sodni register kot družbenik in poslovodja zaradi 10.a člena in 255. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1. Upravitelj izrecno navaja, da pritožnik ne zatrjuje kršitve določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, kar bi sicer lahko bilo pravno pomembno v tem postopku. Navaja še, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen skladno s tretjim odstavkom 232. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka ter 1. točko drugega odstavka istega člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožnik dokazov o solventnosti ni predložil. R. L. navaja, da je sklep skupščine, na katero pritožnik opira pritožbo, nezakonit. Družbenika za pritožnikovo kaznovanost nista vedela. Sodni register je najprej (12. 3. 2019) zavrnil vpis spremembe družbenikov in poslovodje, ker je bil pritožnik kaznovan in ni izpolnjeval pogojev iz 10. odstavka 10.a člena in 255. člena ZGD-1, kasneje je do vpisa v sodni register sicer vseeno prišlo, očitno na podlagi pritožnikovega ponovnega predloga. Vpis temelji na nezakonitem sklepu. Sam sicer ni dobil informacije, da so se okoliščine na pritožnikovi strani spremenile, pritožnik je še v dopisu z dne 14. 10. 2019 uveljavljal le pravico do vpogleda v poslovno dokumentacijo kot družbenik. Takrat ni zahteval prevzema direktorske funkcije in primopredaje, torej tudi sam ni smatral, da je zakoniti zastopnik družbe. Na predajo poslov je pritožnik pozival šele v odgovoru na njegov dopis z dne 6. 11. 2019, s čimer se je sam seznanil šele skupaj s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka. Sicer pa je sam prokurist in je zato upravičen vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Družba je insolventna, njemu osebno dolguje plače in stroške v zvezi z delom (4.129,81 EUR), ima obveznosti do njega kot družbenika 5.000,00 EUR ter obveznosti do dobaviteljev (kot navaja: 2.286,10,96 EUR). Dejansko stanje izhaja iz dokumentacije, ki je predana upravitelju. Dokazov o nasprotnem pritožnik ne da.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnik izpodbija insolventnost družbe in navaja, da do potrebnih informacij sploh ne more priti, saj mu družbenik, katerega poslovni delež znaša 25%, sam pa ima 50% poslovni delež, preprečuje dostop do potrebnih informacij. Da to drži, izhaja že iz odgovora na pritožbo R. L. Ker je vprašanje solventnosti družbe ob pritožbi družbenika postalo sporno, zaradi ravnanja drugega družbenika pa pritožnik svoje pravice do sodnega varstva praktično niti ne more izvajati, saj mu je drugi družbenik preprečeval dostop do informacij vse do začetka stečajnega postopka (prim. četrti odstavek 234. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odgovori na pritožnikove navedbe in po potrebi izvede predlagane dokaze.

6Še pred tem pa naj bo pozorno na naslednje. V tej zadevi namreč iz sosledja dogodkov ni mogoče izključiti, da na strani dejanskega vložnika predloga za začetek stečajnega postopka ne prihaja do zlorabe pravice. Višje sodišče opozarja, da je predlog za začetek stečajnega postopka 8. 11. 2019 vložil R. L. in se podpisal kot dolžnikov direktor, kljub temu da takrat to ni več bil in je to tudi vedel. Najkasneje 24. 9. 2019 je vedel, da pri pritožniku 27. 9. 2019 odpadejo ovire za vpis pritožnika kot poslovodja družbe v sodni register. To izhaja iz Naznanitve suma storitve kaznivega dejanja, ki jo je R. L. priložil k odgovoru na pritožbo. Tega tudi ni razkril sodišču prve stopnje. Hkrati tudi iz odgovora na pritožbo izhaja, da predlagatelj, sicer prokurist in manjšinski družbenik, pritožniku, sicer večinskemu družbeniku in šele na dan začetka stečajnega postopka vpisanemu kot poslovodji družbe, preprečuje dostop do informacij, ki so pomembne tudi za učinkovito uveljavljanje pritožbe v tem postopku.

7Glede zatrjevane neveljavnosti skupščinskih sklepov, ki jih zatrjuje R. L., višje sodišče odgovarja, da je bil skupščinski sklep o odpoklicu in imenovanju novega poslovodja nesporno vpisan v sodni register. V tem postopku se veljavnost skupščinskega sklepa ne more presojati kot predhodno vprašanje (glej sklep VSRS, II Ips 287/98 z dne 18. 3. 1999: »Ničnost sklepov skupščine d. d. ali d. o. o. se uveljavlja samo s tožbo. Z vlogami v drugih postopkih [registrskih, izvršilnih] ni mogoče obravnavati roka iz 360. člena ZGD«). Iz sodnega registra torej izhaja, da je pritožnik poslovodja družbe, datum podelitve pooblastila pa je 18. 2. 2019. Tudi ne drži stališče R. L., ki smiselno izhaja iz njegove pritožbe, da taka zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa ne konvalidira. S potekom časa, to pa tudi pritožbeno ni sporno, je ovira iz 255. člena ZGD-1 (druga alineja drugega odstavka 255. člena ZGD-1) odpadla. Na podlagi tega dejstva je pritožnik uspel v sodnem registru izposlovati sklepa o vpisu družbenika in o spremembi poslovodne osebe v sodni register, ki sta pravnomočna.

8Upravitelj in R. L. opozarjata, da četudi R. L. v času vložitve ni bil poslovodja družbe, je bil pa njej prokurist in kot tak na temelju tretjega odstavka 35. člena ZGD-1 upravičen zastopati pravno osebo pri vložiti predloga za začetek stečajnega postopka. Upravitelj izrecno opozarja na sklep VSL, Cst 408/2017.

9Višje sodišče v zvezi s citiranim sklepom VSL najprej ugotavlja, da je bil nosilni razlog za sprejetje sklepa, s katerim je višje sodišče razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka, nepopolna vloga. Višje sodišče je sklep o začetku stečajnega postopka razveljavilo, ker v predlogu za začetek stečajnega postopka ni bilo označeno, kdo je dejanski podpisnik predloga za začetek stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo (drugi odstavek 105. člena ZPP). Razlogi, ki jih je višje sodišče navedlo glede prokurista, niso bili nosilni, sklep sodišča prve stopnje je bil razveljavljen, v odgovoru pa tudi ni zatrjevano, ali se je v tistem postopku kasneje nad dolžnikom stečajni postopek dejansko začel.

10Poleg pravkar povedanega se v sedaj presojani zadevi postavlja tudi vprašanje prave volje stečajnega dolžnika. Namen stečajnega postopka je poplačilo upnikov in ne razreševanje spornih razmerij med družbeniki, na kar sicer nakazujejo okoliščine primera. Prokurist je po določbi tretjega odstavka v okviru iz prvega odstavka 35. člena ZGD-1 upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem. Kljub temu pa je poslovodja ta, ki oblikuje poslovno voljo pravne osebe in jo zastopa (prvi odstavek 515. člena ZGD-1). On je korporacijski (zakoniti) zastopnik in ne prokurist. Prokurist ima zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodiščem, vendar on ne oblikuje poslovne volje pravne osebe. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila (prvi odstavek 33. člen ZGD-1, prim. N. Plavšak v M. Kocbek (red.), Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, 2014, 1. knjiga, stran 202). Tudi iz odgovora na pritožbo ne izhaja, da bi imel R. L. takšno pristojnost podeljeno na skupščini 18. 2. 2019 (nasprotno, glej zlasti 23. člen notarskega zapisnika skupščine z dne 18. 2. 2019, opr. št. SV 332/2019, ki je priloga pritožbi). Ker se je torej ob pritožbi izkazalo, da je volja pravne osebe o tem, ali naj se nad njo začne stečajni postopek, drugačna, kot jo zatrjuje R. L., je tudi iz tega razloga bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo usoda postopka odvisna od prave volje dolžnika, torej tudi od procesnih dejanj korporacijskega (zakonitega) zastopnika, kar naj sodišče prve stopnje upošteva v nadaljevanju postopka in pred morebitnim vsebinskim odločanjem najprej razčisti to vprašanje.

11Odločitev višjega sodišče temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.