VSM Sklep III Cp 1054/2019

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo tožena stranka po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo spremembo v smislu ugoditve predlogu oziroma podredno za njegovo razveljavitev. Glede na zaključek sodišča, da komunikacija med pooblaščencem in stranko ne more predstavljati opravičljivega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, pritožba opozarja na stališče sodne prakse, iz katerega izhaja, da se z institutom vrnitve v prejšnje stanje izpolnjuje pravica do izjavljanja, ki je določena v 22. členu Ustave Republike Slovenije (URS), ter je pri izpolnjevanju te pravice potrebno pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva (VSL sklep I Cp 4030/2011), zato bi bilo potrebno presojati, ali je stranka zaradi nedokazila o plačilu takse občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic. V nadaljevanju pritožba povzema vsebino pritožbe vložene zoper sodbo o znižanju preživnine, ki naj bi potrjevala dejstvo, da bosta mld. toženki brez odločanja o njuni pritožbi utrpeli nepopravljive škodne posledice. Stroškov ne priglaša.

3Pritožba ni utemeljena.

4Če stranka zamudi rok za kakšno pravdno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP), pri čemer se narok ne razpiše v primeru, če se vrnitev predlaga iz očitno neopravičenega razloga (drugi odstavek 120. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je odločilo brez naroka (kar pritožbeno ni sporno), ker je ocenilo, da je na strani tožene stranke zatrjevan razlog o moteni komunikaciji med toženo stranko in pooblaščencem, ni opravičljiv razlog¹, saj je v skladu z ustaljeno sodno prakso način komuniciranja med stranko in njenim pooblaščencem v celoti prepuščen njima, morebitne težave v komuniciranju pa ne morejo predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.

5Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, zgolj pavšalno zatrjevane kršitve postopka v pritožbi pa niso zmožne pritožbenega preizkusa. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, ob pravilni uporabi procesnih določb ZPP, sprejelo pravilne zaključke z razlogi, ki jih sodišče druge stopnje v celoti sprejema in zgolj v odgovor pritožbenim trditvam navaja še naslednje:

6Tožena stranka v pritožbi razlogom sodišča prve stopnje sicer ne oporeka, meni pa, da bi moralo sodišče ob tem pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva, torej presojati, ali je stranka zaradi nedokazila o plačilu takse občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic, pri čemer v pritožbi naniza razloge, zaradi katerih je sodba sodišča prve stopnje o znižanju preživnine napačna s povzeto vsebino pritožbe vložene zoper to sodbo, ki se je zaradi neplačila sodne takse štela za umaknjeno.² S temi razlogi dokazuje, da bo zaradi neobravnavanja pritožbe tožena stranka utrpela nepopravljive škodne posledice, česar sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo.

Vse kar navaja tožena stranka v pritožbi v zvezi z nepopravljivimi škodnimi posledicami, ki naj bi jih utrpeli toženki zaradi tega, ker se je štelo njuno pravno sredstvo (pritožba), za umaknjeno, predstavlja pritožbene novote, ki kot take niso upoštevne v pritožbenem postopku. Tožena stranka jih sedaj prvič uveljavlja v tej pritožbi in ne zatrjuje, da slednje ni mogla uveljaviti že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato gre za neupoštevne pritožbene trditve (prvi odstavek 337. člena ZPP).

7Ne glede na navedeno, sodišče druge stopnje dodaja, da ravnanje pooblaščenca, ko je zakoniti zastopnici pošiljal plačilni nalog po elektronski pošti, ne da bi preveril, ali je slednji sploh prišel do nje, zavedajoč se pri tem, da zamuda s plačilom sodne takse oziroma neplačilo sodne takse za pritožbo posledično pomeni, da se pritožba šteje za umaknjeno (glede česar je bilo v plačilnem nalogu izrecno opozorilo strankam), ne pomeni potrebne skrbnosti, ki bi jo bilo od pooblaščenca pričakovati v sklenjenem mandatnem razmerju s stranko³. Medsebojna komunikacija sodi v njuno notranje razmerje, ki ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.⁴

8V posledici navedenega pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP).

¹ Temeljni razlog za vrnitev v prejšnje stanje tožene stranke je v tem, da zakonita zastopnica toženk ni pravočasno prejela plačilnega naloga z dne 17. 9. 2019 za plačilo sodne takse za pritožbo, ki ji ga je njen pooblaščenec posredoval po elektronski pošti, iz razloga, ker je bila do 21. 9. 2019 na službeni ekskurziji, kar pooblaščencu ni bilo znano, nato pa bi naj elektronski operater elektronsko pošto s taksnim pozivom zaradi neaktivnosti premaknil med vsiljeno pošto.
² Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izdalo sklep dne 7. 10. 2019, s katerim je odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 1. 7. 2019 zoper sodbo IV P 189/2018 z dne 8. 5. 2019, šteje za umaknjeno (iz razloga, ker sodna taksa za pritožbo ni bila plačana).
³ Drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika (OZ) - skrbnost dobrega strokovnjaka.
⁴ VSRS sklep DoR 598/2010 z dne 31. 3. 2011, VSL sklep III Ip 937/2014 z dne 23. 4. 2014.