UPRS Sodba I U 1788/2016-20

Tožbi se ugodi, odločba Informacijskega pooblaščenca št. 090-234/2016/9 z dne 11. 11. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Prvostopenjski organ je z odločbo prve stopnje št. Tu-9-5/32/2016-AL z dne 12. 10. 2016 zavrnil zahtevo prosilca A.A. (stranke z interesom v tem upravnem sporu), da se mu najkasneje do 20. 10. 2016 posreduje dokumente: kdaj je B.B. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) končal pravno fakulteto, seznam vseh izpitov, ki jih je opravil na pravni fakulteti, kdaj je opravil pravniški državni izpit (pisni in ustni del), podatek, kje je opravljal dveletno pripravništvo ter njegove plačilne liste. Ugotovil je, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ), saj gre za podatke, katerih razkritje bi škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Navedene osebne podatke namerava prosilec uporabiti za zavlačevanje kazenskega postopka oziroma za dosego zastaranja pregona. Takšno zahtevo je razumeti kot način za doseganje ciljev prosilca in diskreditacijo g. B.B.. Prosilec podatke, do katerih pride, javno objavlja, skupaj z izkrivljenimi razlagami tako posredovanih podatkov, pričakovati je, da bi enako usodo doživeli tudi zahtevani podatki.

2Toženka je z izpodbijano odločbo pritožbi prosilca A.A. delno ugodila in prvostopenjsko odločbo delno odpravila ter odločila, da mora prvostopenjski organ (tožnik) prosilcu v roku 31 dni od prejema te odločbe posredovati: fotokopijo diplome B.B., št. ... z dne 22. 3. 1991, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan in mesec rojstva ter kraj rojstva B.B.; fotokopijo odločbe Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan in mesec rojstva ter naslov bivališča B.B.; iz obračunov plač za mesec januar, februar, marec, april, maj, junij, julij in avgust 2016 za B.B., v obliki fotokopije, posredovati (le) naslednje podatke: ime, priimek, naziv in šifro delovnega mesta, plačni razred, plačni razred delovnega mesta, znesek bruto plače (z080), bruto znesek dodatka za stalno pripravljenost (c130), bruto znesek dodatka za dežurstvo (0010, 0020, 0031, 0032, 0042), bruto znesek položaj nega dodatka (c380), bruto znesek prevoza na delo (i030, i050), bruto znesek prehrane na delu (i010) in bruto znesek regresa U090); fotokopijo potrdila Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu za B.B., z dne 01/06-1994, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan, mesec in kraj rojstva B.B.; fotokopijo odločbe Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001, pri čemer je organ dolžan prekriti naslednje varovane osebne podatke: dan in mesec rojstva ter naslov bivališča B.B.. Z 2. točko izreka je zavrnila pritožbo prosilca glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je tožnik dolžan prekriti v skladu s 1. točko izreka te odločbe. S 3. točko izreka pa je odločila, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

3V obrazložitvi izpodbijane odločbe informacijski pooblaščenec ugotavlja, da organ, čeprav se je skliceval na izjemo varstva kazenskega postopka, ni določno navedel, v katerih dokumentih in kateri so tisti podatki, zaradi katerih je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov. Iz izreka odločbe ni razvidno, kateri dokumenti so bili predmet presoje. Takšne odločitve ni mogoče preizkusiti. Prvostopenjski organ je na ogledu toženki predložil celotno osebno mapo delavca B.B., kjer se nahaja vsa dokumentacija v zvezi z njegovo zaposlitvijo, s katero organ razpolaga, predložene pa so ji bile tudi njegove plačilne liste do avgusta 2016. Prvostopenjski organ je pojasnil še, da razpisov za prosta delovna mesta tožilcev ne vodi sam, ampak Ministrstvo za pravosodje, ki organ med postopkom sicer seznanja s podatki, ampak organ nato podatke vrne Ministrstvu za pravosodje. Z diplomo B.B. organ tako razpolaga izključno zaradi preveritve pristnosti diplome v letu 2010, zaradi zagotavljanja integritete organa.

4Toženka je natančno pregledala osebno mapo B.B. in njegove plačilne liste ter ugotovila, da prosilčevi zahtevi vsebinsko ustrezajo fotokopija diplome B.B., št. ... z dne 22. 3. 1991; odločba Vlade RS, št. 120-01/97-10 z dne 11. 12. 1997; obračuni plače za mesec januar 2016 do avgust 2016 za B.B.; Potrdilo Ministrstva za pravosodje o opravljenem pravosodnem izpitu B.B. z dne 01/06-1994 ter odločba Vlade RS, št. 115-17/01 z dne 25. 10. 2001. Z drugimi dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, organ ne razpolaga, v kar se je na ogledu in camera z vpogledom v osebni spis imenovanega državnega tožilca prepričala toženka.

5Toženka je glede navedenih dokumentov presojala, ali predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Glede uveljavljane izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ugotavlja, da v primeru navedenih dokumentov sploh ne gre za dokumente iz (kateregakoli) kazenskega postopka. Mnenje prosilca o tožilcu ne sme vplivati na njegovo strokovno delo, na njegovo neodvisnost in nepristranskost. Z navedbami o morebitnem vplivu mnenja prosilca o tožilcu na kazenski postopek, kjer tožilec izvaja svoje pristojnosti, se izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ne more utemeljevati. Določeni podatki, vsebovanih v zgoraj navedenih dokumentih, izpolnjujejo merila za osebni podatek v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno, kar velja tudi za razkritje v okviru izvrševanja pravice dostopa do informacij javnega značaja. V konkretnem primeru gre za osebne podatke javnih funkcionarjev, zato je potrebno upoštevati tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa izjeme od izjem. Osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega funkcionarja, niso varovani. Javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, količnika, plače, službenega naslova, napredovanja na delovnem mestu. Takšni podatki že po odločitvi zakonodajalca v celoti sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja in se ni mogoče sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Eden izmed pogojev za imenovanje tožilcev po 23. člen Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) je, da je kandidat dopolnil 30 let. Zato tudi letnica rojstva tožilca predstavlja osebni podatek v zvezi z delovnim razmerjem. Niso pa prav vsi osebni podatki javnih funkcionarjev javni, temveč sodijo v zasebno sfero javnih funkcionarjev, zato jih je treba skladno s 7. členom ZDIJZ zaradi delnega dostopa v povezavi z izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prekriti. Pravna podlaga za razkritje teh osebnih podatkov ni podana, zato ti podatki predstavljajo varovane osebne podatke, in sicer dan in mesec rojstva, kraj rojstva ter naslov bivališča B.B.. Druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena in 5.a člena ZDIJZ niso podane.

6Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi morala toženka uporabiti inštitut zlorabe pravice v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ, ki ga je tožnik smiselno zatrjeval v prvostopenjski odločbi, in sicer z navedbami o vplivu prosilca, tako na državnega tožilca kot tek kazenskih postopkov. Ker tega ni preverila, dejanskega stanja ni v celoti ugotavljala oziroma ga je le zmotno ugotovila. Že ena šikanozna oziroma zlonamerna zahteva prosilca lahko predstavlja zlorabo pravice. Iz ravnanj prosilca v predmetni zadevi so razvidna žaljiva dejanja, ki presegajo mejo tolerantnosti. Iz tožbi priloženih prosilčevih vlog je razvidno, da želi informacijo zlorabiti, jo uporabiti z namenom škodovanja, diskreditacije in zaničevanja. Ta prosilčev namen izhaja že iz vsebine zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec se tako postavlja v položaj kontrolorja strokovnosti državnega tožilca, kar pomeni, da podatke želi pridobiti v nasprotju z namenom, ki ga določa ZDIJZ. Zlorablja pravice in je maščevalen, zoper njega je vložen obtožni predlog zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (KZ-l) zoper oškodovanca C.C., višjega kriminalističnega inšpektorja, zaslišanega kot pričo v kazenskem postopku, v katerem je prosilec obdolžena oseba. Prosilec je tudi že obsojen za storitev kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 158. člena KZ-l, ki ga je storil zoper sodnico Č.Č., ki je sodila v kazenski zadevi, njeno postopanje pa ni bilo v skladu s pričakovanji prosilca, ter za kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-l, ki ga je storil zoper oškodovanca B.B., ki ga je označil za „prasca“ in udbovskega tožilca, za tožilsko svinjo, gnoja od tožilca in gnoja od človeka, zagrozil mu je, da so mu dnevi šteti itd. Poleg tega vlaga različne kazenske ovadbe zoper osebe, ki v njegovih zadevah ne postopajo, kot sam želi. Tako je ovadil D.D., sodnico Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker naj bi zoper njega uvedla protizakonito preiskavo, tožilca E.E., ker naj bi ponarejal listine, je pa omenjeni državni tožilec zastopal obtožbo v kazenski zadevi, v kateri je bil A.A. obdolžena oseba, F.F., uslužbenko Upravne enote v Radovljici, ki mu ni hotela podaljšati njegovega prometnega dovoljenja, mag. Č.Č., sodnico Okrožnega sodišča v Ljubljani, zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 257. členu KZ-l, zaradi postopanja sodnice, ki je sodila v kazenskem postopku zoper prosilca A.A.. Vse omenjene kazenske ovadbe prosilca so bile zavržene. Osebam, ki o odločajo o njegovih pravicah ali njegovih zahtevah, se maščuje v obliki podajanja kazenskih ovadb, groženj in žalitev. Njegova zahteva za posredovanje zadevnih informacij kaže, da želi z državnim tožilcem osebno obračunavati, ga žaliti in onemogočati pri njegovem delu. Neživljenjsko je stališče toženke, da oblike neposrednega pritiska z grožnjami in žalitvami ne predstavljajo vsaj posrednega vpliva (pritiska) na delo tožilca in njegovega oviranja, ki zato ne more opravljati svojega dela, temveč se osredotoča na umetno ustvarjene probleme, ki so zunaj kazenskega postopka. S tem pa prosilec tudi posredno vpliva na sam tek kazenskega postopka in ima namen škodovati, žaliti in ovirati delo tožilca in tožilstva, zato se na svojo pravico ne more sklicevati, sklicevanja na pravico, ki ima elemente protipravnosti, pa ni mogoče dopustiti. Nedopustno je, da bi državni organi sledili in spoštovali pravice, ki temeljijo na zlorabi, še več, na protipravnosti. Škodovati ne more biti cilj pravice niti ne sodi v njen domet kot dovoljena posledica. Če bi državno tožilstvo moralo te podatke prosilcu dejansko posredovati, obstaja velika nevarnost, da jih bo uporabil za izvršitev novega kaznivega dejanja na škodo istega državnega tožilca. Morebitna izločitev imenovanega državnega tožilca, do katere bi zelo verjetno lahko privedli nadaljnji nedovoljeni pritiski prosilca, bi namreč neizogibno pomenila dodatno oviro pri izvedbi kazenskega postopka, ki mu že tako grozi zastaranje. Pripominja še, da toženka v izreku ni odločila o vseh zahtevkih prosilca, temveč o nekaterih le v obrazložitvi.

7Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in pritožbo prosilca zoper prvostopenjsko odločbo zavrne, podrejeno pa, da po odpravi zadevo vrne toženki v ponovni postopek.

8Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi, ki jih dodatno pojasnjuje. Navedba tožnika o zlorabi pravice v tožbi predstavlja navajanje novega dejstva, kar bi lahko navedel že v predhodnem postopku. Sama pri odločanju ni zaznala zlorabe pravice. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi pritožbe prosilca v zvezi z zahtevama prosilca z dne 3. 10. 2016 in 13. 10. 2016. Predmetnih zahtevi ne po vsebini ne po obsegu ne po naravi ne izpolnjujeta pogojev za uporabo instituta zlorabe pravice. Toženka se do preteklih vlog prosilca izven konkretnega pritožbenega postopka, ki ga je vodila po ZDIJZ, ne more opredeljevati, ker te vloge niso bile predmet njene presoje. Tožnik drugih vlog in okoliščin, ki jih navaja v tožbi, niti v postopku izdaje odločbe na prvi stopnji niti v pritožbenem postopku ni navajal, tudi sicer pa bi lahko v zvezi s tem uporabil več institutov, in sicer po Uredbi o upravnem poslovanju ter po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

9Stranka z interesom – prosilec A.A. na tožbo ni odgovoril.

10Stranka z interesom (B.B.) se v odgovoru na tožbo pridružuje navedbam tožnika in predlaga, da sodišče tožbi ugodi. V vlogi z dne 4. 10. 2019 še navaja, da je zoper A.A. zaradi žaljivih in grozečih elektronskih sporočil podal predlog za pregon 17. 5. 2016 (na njegovi osnovi je bila zoper njega vložena pravnomočna obtožba zaradi kaznivega dejanja razžalitve uradne osebe). A.A. ne izvršuje zgolj kaznivih dejanj zoper njega, temveč je iz prilog k vlogi razvidno, da zlorablja dostop do informacij javnega značaja zaradi maščevanja in šikaniranja, na kar se v postopku pred toženko ni mogel sklicevati, saj tam ni bil stranka v postopku.

11Sodišče je v zadevi s sklepom z dne 21. 12. 2016 zavrnilo predlagano začasno odredbo.

12Dne 9. 10. 2019 je sodišče prejelo novo vlogo prizadete stranke B.B. z dne 4. 10. 2019. V njej med drugim navaja, da je zoper prosilca zaradi žaljivih in grozečih elektronskih sporočil podal predlog za pregon z dne 17. 5. 2016 in na njegovi osnovi je bil prosilec obsojen na Okrajnem sodišču v Novem mestu 12. 2. 2019 ter predlog za pregon z dne 24. 4. 2017 in na njegovi osnovi je bila zoper njega vložena pravnomočna obtožba zaradi kaznivega dejanja razžalitve uradne osebe. Pravi, da prosilec ne izvršuje zgolj kaznivih dejanj zoper njega, temveč zlorablja dostop do informacij javnega značaja zaradi maščevanja in šikaniranja, na kar se v postopku pred toženko ni mogel sklicevati, saj tam ni bil stranka v postopku.

13Tožba je utemeljena.

14V obravnavani zadevi je med strankama prvo sporno vprašanje, ki je tudi ključno za razrešitev tega upravnega spora, ali je toženka stranka na zakonit način preverila možnost zlorabe pravice do dostopa do informacije javnega značaja s strani prosilca. Toženka bi namreč morala ugotoviti, ali je očitno predmetna zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja, to je do podatkov o plačah za mesece januar do avgust 2016 ter do fotokopij diplome in spričevala o opravljenem strokovnem izpitu – vse za B.B., šikanoznega značaja oziroma ali gre očitno za zlorabljanje pravice do dostopa do informacije javnega značaja.

15Po določilu petega odstavka 5. člena ZDIJZ namreč organ prosilcu lahko „izjemoma“ zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami „očitno“ zlorabi pravico do dostopa do informacije javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

16Sodišče ugotavlja, da podatki v spisu izkazujejo, da ne gre samo za to, da je toženka nekoliko „podcenjevala“ pomen instituta zlorabe materialne pravice oziroma varstvo pred šikanoznimi zahtevami iz 5. člena ZDIJZ, ampak je tudi nepravilno uporabila 5. člen ZDIJZ v povezavi z razlago določbe 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.¹

17Najprej sodišče ugotavlja, da toženka napačno uporablja določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ko se sklicuje na to, da se ne more opredeljevati do preteklih vlog prosilca izven konkretnega postopka, češ da te vloge niso predmet njene presoje. To je napačna razlaga izjeme iz petega odstavka 5. člena ZDIJZ. Upravno sodišče je v zadevi I U 677/2016-21 z dne 7. 11. 2018 zavzelo stališče, da je zakonodajalec zlorabo pravice opredelil tako, da jo je vezal na akt „zahteve“ za dostop. Sodišče je v zadevi I U 677/2016-21 odločilo, da v okoliščinah tistega primera tožnikova zahteva, podana po elektronski pošti in kasneje spremenjena ter tudi njegova pritožba, nimajo nobenih znakov šikanoznosti ali zlorabe pravice po ZDIJZ. Dodalo je, da dejstvo, ki ga tožeča stranka izkazuje z drugimi dokazi, ki so v spisu, in se nanašajo „na druga ravnanja tožnika, mimo omenjenih vlog po ZDIJZ,“ je lahko stvar drugih sodnih postopkov izven okvira ZDIJZ, med tem ko vloge prosilca teh znakov zlorabe pravice nimajo.²

18Tega stališča ni mogoče avtomatično prenašati na obravnavano zadevo v tem smislu, da morajo znaki zlorabe pravice vedno izhajati izključno iz same zahteve in da zavezanec oziroma Informacijski pooblaščenec ne sme(ta) delati nobene povezave med predmetno zahtevo in drugimi zahtevami za dostop do informacije javnega značaja, če so le te povezane s katero izmed izjem za dostop do informacij javnega značaja, kot je na primer 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč brez dvoma pokriva tudi šikanozne zahteve za izločanje pravosodnih funkcionarjev iz kazenskih postopkov.

19Toženka torej tudi nima prav, ko pravi, da se zahteva prosilca za pridobitev podatkov o kvalifikacijah tožilca, ki na primer vodi pregon zoper prosilca, ne nanaša na noben dokument iz katerega koli kazenskega postopka. Podatek o profesionalnih kvalifikacijah pravosodnega funkcionarja je sestavljen in pridobljen tudi v zvezi z vodenjem kazenskega postopka v smislu 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v katerem je nepristranost tožilca pravno relevantna okoliščina, šikanozna zahteva pa lahko škodi izvedbi kazenskega postopka. O tem ne more biti nobenega dvoma.

20Poleg navedenega se toženka tudi očitno zmotno brani, da tožnik drugih vlog in okoliščin, ki jih navaja v tožbi, v postopku izdaje akta na prvi stopnji ni navajal. To ne drži.

21Sodišče namreč lahko pritrdi tožniku, da se toženka v izpodbijani odločbi po vsebini ni na zakonit način opredelila do njegovih navedb v prvostopenjskem aktu, da gre v konkretnem primeru za šikanozno ravnanje prosilca. Navedeno je po mnenju sodišča razbrati iz navedb v prvostopenjski odločbi, kjer je tožnik kot zavezanec navedel, da se „v elektronskih sporočilih, ki jih prosilec redno pošilja na državno tožilstvo, sodišče in na druge naslove, žaljivo izraža tako o sodnikih, sodnicah, ki obravnavajo obe kazenski zadevi, zlasti pa o okrožnem državnem tožilcu svetniku B.B., iz njih pa jasno izhaja njegova namera o njegovem omalovaževanju, diskreditaciji ter poskusu izločitve slednjega iz obeh kazenskih postopkov, ki se vodita zoper njega. Prosilec je že večkrat podal zahtevo za tožilčevo izločitev in ga na različne načine poskuša diskreditirati. Ocenjujem, da je takšno njegovo zahtevo po posredovanju osebnih podatkov o tožilcu B.B. na podlagi ZDIJZ, potrebno razumeti kot način za doseganje svojih ciljev v teh kazenskih postopkih - tako zavlačevanja obeh kazenskih postopkov, kakor tudi diskreditacije g. B.B. in njegovo izločitev na teh temeljih, G. A.A. s pomočjo svojih podpornikov podatke, do katerih pride, javno objavlja, ter je pričakovati, da bi enako usodo doživeli tudi eventualno posredovani podatki na podlagi njegovega zahtevka, skupaj z izkrivljenimi razlagami tako posredovanih podatkov. G. A.A. je s podobnimi prijemi uspelo, da se je iz kazenskega postopka že izločila sodnica G.G., spis pa je sedaj predodeljen že četrtemu sodniku ter se dejansko postopek še niti ni začel. Gre za njegov način, kako iz samega postopka izločiti državnega tožilca, ki mu ni povšeči. Zato menim, da zaradi interesov kazenskega postopka, zahtevanih podatkov ni smiselno izročati, prav tako pa tudi ne zaradi zaščite, tako integritete postopka kot tožilca, kakor tudi zaradi bodočih podobnih zlorab zakonodaje oziroma oviranja kazenskega postopka s strani obdolžencev“.

22Te trditve zavezanca bi morala toženka upoštevati v tem smislu, da bi jih morala preveriti in skrbno pretehtati, za kar pa bi morala tudi opraviti zaslišanje prosilca in po potrebi izvesti ustno obravnavo (prvi odstavek 154. člena ZUP), kajti gre za precej nasprotujoče si interese udeleženih strank; za ugotavljanje namere prosilca, da zlorabi pravico po ZDIJZ, bi toženka morala prosilca soočiti z očitki glede njegove namere in mu dati možnost, da se do tega opredli in da pojasni. Namesto tega oziroma brez tega pa se je tožena stranka opredelila, da zlorabe pravice očitno ni bilo oziroma da iz same zahteve ne izhaja. Indicev, da bi morda lahko šlo za zlorabo pravice oziroma za šikanozen značaj zahteve, je bilo že v prvostopenjskem aktu dovolj, za to, da bi toženka izpeljala ustrezen ugotovitveni postopek glede tega vprašanja.

23Pri razčiščevanju morebitnega šikanoznega ravnanja prosilca toženka tudi ne bi smela iti mimo pojasnil prizadete stranke, na katero se zahtevani podatki nanašajo, ki pa sploh ni bila pritegnjena v postopek.

24ZDIJZ sicer ne ureja vprašanja strank ali stranskih udeležencev v postopku, ZUP pa v 43. členu določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Po drugem odstavku istega člena je pravna korist neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Zato bi toženka morala k udeležbi v tem postopku povabiti B.B. (prvi odstavek 143. člena ZUP). Posameznik ima po 32. členu ZVOP-1 pravico zahtevati dopolnitev, popravek, blokiranje in izbris osebnih podatkov ter vložiti ugovor, v 34. členu pa je urejeno sodno varstvo pravic. Da lahko posameznik te pravice učinkovito uveljavlja v primeru, kot je obravnavani, je treba prizadeto osebo v postopku po ZDIJZ obvestiti o nameravani obdelavi osebnih podatkov še pred njihovim razkritjem in ji omogočiti, da se glede tega izjavi.

25Ker je v konkretnem primeru o razkritju osebnih podatkov odločila toženka in torej izpodbijana odločba predstavlja pravno podlago za njihovo razkritje, je bila še pred odločitvijo o tem dolžna obvestiti osebo, na katero se osebni podatki nanašajo in ji omogočiti udeležbo v postopku. Ker tega ni storila, je zagrešila absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 2. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

26Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo zaradi kršitve materialnega prava (petega odstavka 5. člena ZDIJZ) in pravil postopka (prvi odstavek 154. člena ZUP, prvi odstavek 143. člena ZUP), kar je imelo za posledico nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (4., 3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in je sodišče zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

27V ponovnem postopku bo morala toženka razčistiti in paziti, da bo odločila o zahtevku oziroma o vseh dokumentih, ki jih zahteva prosilec, kar sicer tožnik tudi očita toženki, četudi ta očitek ni bistven za razrešitev tega upravnega spora.

28Sodišče je v zadevi odločilo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Sodišče je namreč ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in spisa zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.

¹ Po tem določilu organ zavrne prosilcu dostop do informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.
² I U 677/2016-21, 7. 11. 2018, odst. 48.