VSK Sklep CDn 173/2019

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep ter sklep sodniškega pomočnika Dn 109364/2019 z dne 21.6.2019 razveljavita ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep 109364/2019 z dne 21.6.2019.

2V razlogih sklepa je pojasnilo, da sta predlagatelja predlogu priložila skeniran izvirnik notarskega zapisa prodajne pogodbe, skupaj z drugimi listinami (odločba UE o odobritvi pravnega posla, potrdilo o namenski rabi, potrdila o plačanem davku na promet nepremičnin). Zemljiškoknjižnega predloga nista vložila takoj po sestavi notarskega zapisa, to niti ni bilo mogoče, saj je bilo potrebno pridobiti odločbo UE o odobritvi pravnega posla, zato po drugem odstavku 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) ni bilo moč postopati, priložiti bi bilo potrebno ustrezen odpravek, kot je navedel že sodniški pomočnik, ki je predlog zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk zavrgel.

3Poleg tega je predlagateljema očitalo, da nista spoštovala zahtev iz 35. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN). Po prvem odstavku morajo biti, če obsega notarska listina v fizični obliki več pol, vse pole prešite z jamstvenikom, oba konca le-tega pa na zadnji strani pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev pa zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom. Opozorilo je še na 38a.člen ZN, po katerem notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo udeleženec ter priče, kadar je njihova udeležba potrebna, z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Tako podpisano listino podpiše notar z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Nato doda notar listini časovni žig. Tako podpisana listina je enakovredna notarski listini z lastnoročnim podpisom in žigom ali pečatom notarja in ima zato enako veljavnost. Zaključilo je, da mora biti zato listina skenirana potem, ko je že podpisana in spojena s pečatom notarja ter je ni dovoljeno razvezovati. V konkretnem primeru pole niso bile prešite z jamstvenikom, oba konca nista bila pritrjena s pečatnim voskom ali lepilnim trakom, pritrditev tudi ni bila zavarovana z notarskim žigom oziroma pečatom.

4Predlagatelja sta zoper sklep vložila pritožbo, v kateri uveljavljata vse pritožbene razloge. Sodišče je preozko razlagalo določbi prvega in drugega odstavka 142. člena ZZK-1, ter je v 2. in 3. točki prvega odstavka določeno, da je notarski zapis lahko v obliki kateregakoli odpravka, razen če zakon določa, da mora biti priložen v obliki odpravka, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo, druge javne listine morajo biti v obliki prepisa s potrdilom pristojnega državnega organa, ki jih je izdal, da ustrezajo izvirniku (v nadaljnjem besedilu: overjeni prepis), če zakon za posamezne vrste javnih listin ne določa drugače. V notarskem zapisu prodajne pogodbe se nahaja klavzula, da so stranke seznanjene, da je treba v 15. dneh po podpisu pogodbo prijaviti pri pristojni FURS, zaradi odmere davka ter bo po tem notar nemudoma vložil predlog za vpis v zemljiško knjigo. To je bilo tudi storjeno.

5V tem primeru predloga ni bilo mogoče vložiti takoj po sestavi notarskega zapisa, saj je bilo potrebno prodajno pogodbo v notarskem zapisu predložiti upravni enoti v odobritev po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, zatem pa še finančni upravi zaradi odmere davka. Prvi odstavek 142. člena ZZK-1 ureja primer, ko predlagatelj bodisi tistemu notarju, ki je notarski zapis sestavil bodisi drugemu notarju naroča vložitev zemljiškoknjižnega predloga. Toda, ker je v tem primeru notar sestavil notarski zapis in tudi vložil zemljiškoknjižni predlog, je ob nezmanjšani pravni varnosti dopustiti razlago, da je zahtevi zakona zadoščeno tudi, če se v elektronsko obliko pretvori izvirnik (ne le odpravek) notarskega zapisa, ko predlog v predlagateljevem imenu vlaga notar, ki je notarski zapis sam sestavil.

Sodišče spregleda zakonodajalčev namen o vezanju listin. Vezanje je namenjeno temu, da se listine ne bi zamenjale ali izgubile. Opozarja na določbe Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih. 22. člen v prvem in drugem odstavku določa, da mora nestandardizirani del besedila elektronske vloge, ki je izvorno sestavljen kot pisni dokument, in prilogo, ki je pisna listina, uporabnik zaradi priložitve e-opravilu pretvoriti v elektronski dokument tako, da jo skenira. Elektronski dokument iz prejšnjega odstavka mora ustrezati tem zahtevam: 1. biti mora v PDF/A obliki na črno bel način, 2. ločljivost mora biti med 240dpi in 300dpi, 3. če pisna listina obsega več listov, morajo biti vsi listi, ki jih obsega listina, vsebovani v eni PDF datoteki tako, da je vsak list na svoji strani brez vmesnih praznih listov, 4. če se prilagata dve listini ali več listin, mora biti vsaka listina v svoji PDF datoteki. Navedeni pravilnik je specijalnejši predpis od ZZK-1.

6Pritožba je utemeljena.

7Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom pritožbe predlagateljev, s katerimi napadata zaključke prvostopenjskega sodišča o nuji predložitve odpravka listine za zemljiško knjigo v primeru, ko je vložen (v elektronsko obliko pretvorjen) izvirnik, gre za način notarskega poslovanja in se tiče predvsem razmerja med notarjem in strankami.

8Po določbi 3. odstavka 33. člena ZZK-1 morajo biti listine, za katere ZZK-1 določa, da morajo biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložene, ker sicer overitev podpisa ni dovoljena, spojene z zemljiškoknjižnim dovolilom. S tem je potrjeno, da so bile listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih oziroma potrdilo o plačilu davkov dejansko pridobljene in je z njimi notar, preden je overitev opravil, razpolagal. S tem tudi postanejo sestavni del listine, ki je podlaga vpisu. Poleg tega mora sodišče preveriti obstoj listin, ki jih zahtevata 37. in 38. člen ZZK-1 (vsebinsko presojo izpolnjenosti pogojev za overitev opravi notar). V konkretnem primeru notar ob sestavi zemljiškoknjižnega predloga notarske listine, ki obsega v fizični obliki več pol, vseh pol ni prešil z jamstvenikom, torej ni postopal, kot mu nalaga 35. člen ZN. Predlagatelja, ki sta bila na to opozorjena, sta to pomanjkljivost sanirala, sicer šele v postopku s pritožbo, kar pa je šteti za pravočasno glede na to, da sta bila na to pomanjkljivost opozorjena šele s sklepom o ugovoru (prim. tretji odstavek 158. člena ZZK-1).

9Pritožbeno sodišče je iz obeh navedenih razlogov pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep sodniškega pomočnika razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Prvostopenjsko sodišče bo moralo pogoje za vpis presojati v okviru zgoraj podanih napotkov, opraviti torej tudi vsebinski preizkus utemeljenosti predloga.