VSK Sodba Cpg 122/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh povrniti toženi stranki tudi stroške pritožbenega postopka v višini 839,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke ter odločilo, da mora tožeča stranka v petnajstih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 3.827,47 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v družbeni pogodbi nikjer ni navedeno, da vsi pridobitelji skupaj pridobijo glasovalne pravice šele po tem, ko vsi trije izpolnijo svojo plačilno obveznost. Zato nikakor ni jasno in razumljivo, zakaj je sodišče prve stopnje nato tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo, saj ravno omenjena obrazložitev jasno dokazuje, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen. V drugem odstavku 21. člena družbene pogodbe je določeno, da se odločitve sprejemajo na tak način, da ima vsak družbenik 25% glasov. V tej zvezi je treba upoštevati, da je v 35. členu družbene pogodbe bilo določeno, da pri spremembah družbene pogodbe odločajo vsi družbeniki soglasno. Nerazumljive in konfuzne so navedbe tožene stranke, da naj bi bil 35. člen družbene pogodbe v razmerju specialnosti zgolj do drugega odstavka 21. člena družbene pogodbe, ne pa tudi v razmerju do prvega odstavka tega člena. 35. člen družbene pogodbe ureja ožje področje, kot ga pa 21. člen družbene pogodbe, saj 35. člen ureja potrebno večino zgolj in samo za spremembe družbene pogodbe, medtem ko prvi odstavek 21. člena ureja potrebno večino tako glede spremembe družbene pogodbe kot tudi glede prenehanje družbe, preoblikovanje družbe, statusnih sprememb in večjih obremenitev družbenikov. V tej zvezi je potrebno upoštevati tudi, da drugi odstavek 21. člena družbene pogodbe predpisuje 3/4 večino za sprejem vseh skupščinskih sklepov. Ob sistematični, logični in teološki razlagi to pomeni, da morajo s spremembami družbene pogodbe soglašati vsi družbeniki. Rok za plačilo kupnine za pridobljene poslovne deleže se je v konkretnem primeru iztekel 10.12.2017. Družbenik I. B. je torej v zamudi s tem plačilom že skoraj pol leta. V tej zvezi je treba upoštevati, da sta se družbenika B. C. in I. B. dogovorila, da bosta sklenila posojilno pogodbo šele po trenutku sporne skupščine. Takšno ravnanje pa je nepravilno in nezakonito. Sicer pa gre pri tem dogovoru zgolj za pravno telovadbo. Vse skupaj dokazuje zavržno, nemoralno in nezakonito ravnanje preostalih treh družbenikov do tožeče stranke. Tožnik je že na skupščini tožene stranke izvrševal 25% glasovalnih pravic, kar pomeni, da se je že na skupščini tožene stranke 9.5.2018 uporabljal tudi drugi odstavek 21. člena družbene pogodbe tožene stranke, na podlagi katere je tožnik tudi pridobil 75% glasovalnih pravic. To pa pomeni, da se je tudi na tej skupščini uporabljal 35. člen družbene pogodbe tožene stranke. Za spremembo izpodbijanega sklepa bi bilo torej potrebno soglasje vseh družbenikov. Pritožba nadalje opozarja na ničnost 21. člena družbene pogodbe. Gre za šolski primer izigravanja predpisov, ustaljene pravne teorije in sodne prakse. Nenazadnje pritožba opozarja tudi na okoliščino, da omenjeno pogodbeno določilo ni jasno in nedvoumno. Gre za sporno določilo, pri čemer je v tej zvezi sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zagrešilo pa je tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično napada pritožba tudi odločitev o pravdnih stroških. Strošek priprave tretje pripravljalne vloge tožene stranke ni bil potreben. Tudi v prvi pripravljalni vlogi tožene stranke je šlo za to, da je tožena stranka zgolj dopolnjevala svoje navedbe in dokazne predloge. Stranka ima v postopku pravico svobodno izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko. Sicer pa se bo večina pripravljalnih vlog upoštevala tudi v ločenem postopku, ki glede na sklep sodišča o razdružitvi sedaj teče v zvezi z drugimi zahtevki.

3Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala obširen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal zgolj izpodbojnost skupščinskega sklepa o spremembi družbene pogodbe družbe B. d.o.o., ki so ga družbeniki te družbe izglasovali na skupščini družbe 9.5.2018. Tožnik torej sploh ni uveljavljal ničnosti omenjenega skupščinskega sklepa (390. člen ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1), zato vsakršna kritika v smeri ničnosti omenjenega skupščinskega sklepa v konkretni zadevi nima nobenega pravno relevantnega pomena.

7Sklep skupščine je izpodbojen, če: 1. je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo, ali 2. je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali družbena pogodba in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (prvi odstavek 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1).

8O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s 3/4 večino glasov vseh družbenikov, pri čemer pa lahko družbena pogodba določi za veljavno odločitev še druge zahteve (prvi odstavek 516. člena ZGD-1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v obravnavanem primeru družbeniki sprejeli izpodbijani sklep s 3/4 večino oddanih glasov (75%), proti pa je glasoval tožnik, ki je tedaj imel 25% delež vseh glasov. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila v času sprejetja izpodbijanega sklepa v veljavi določba prvega odstavka 35. člena družbene pogodbe, kjer je bilo določeno, da o spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini soglasno¹; s 3/4 večino oddanih glasov pa le tedaj, dokler vsi trije družbeniki R. M., I. B. in M. V. ne plačajo družbeniku B. C. dogovorjene cene za odstopljene poslovne deleže (prvi odstavek 21. člena družbene pogodbe – priloga A5). Družbenik B. C. je namreč s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 10.12.2012 (priloga A9) odplačno prenesel na vsakega izmed njih 25% poslovni delež, pri čemer je bilo dogovorjeno, da pridobitelji odkupijo zanje namenjen delež in to vsak svojega za ceno 50.000,00 EUR s tem, da plačilo zapade v roku pet let od podpisa pogodbe z dogovorjeno 3% letno obrestno mero do plačila. Družbenika R. M. in M. V. sta do sporne skupščine svojo pogodbeno obveznost izpolnila, zato sta imela na skupščini vsak 25% glasovalni pravic, družbenik I. B. pa ne, zato je imel na skupščini glede spornega sklepa o spremembi družbene pogodbe le 1% glasovalni pravic, družbenik B. C. pa je imel teh pravic v obsegu 49%². Takšna avtonomna ureditev glasovalnih pravic po prvem odstavku 21. člena družbene pogodbe pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča zakonita in skladna z določbo prvega odstavka 506. člena ZGD-1³.

9Iz teh razlogov vsebina izpodbijanega skupščinskega sklepa ni v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo, pri čemer je za sprejetje tega sklepa glasovala tudi zadostna večina (prvi odstavek 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1). V tej zvezi se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo na določbo 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ), po kateri se jasna določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Določilo iz prvega odstavka 21. člena družbene pogodbe pa je več kot jasno in nedvoumno: predstavlja določeno pravno varovalko za družbenika B. C. za čas vmesnega obdobja, ki traja, dokler mu vsak od preostalih treh družbenikov ne plača svojega deleža kupnine za odstopljeni poslovni delež.

10Poslovodja družbe mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dati vpogled v knjige in spise (prvi odstavek 512. člena ZGD-). Prav tako mora poslovodja na skupščini dati družbeniku zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda (305. člen ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1). Sklep skupščine je namreč vedno izpodbojen, če je bila v zvezi s sprejetjem sklepa kršena pravica družbenika do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa o spremembi družbene pogodbe ta pravica tožniku ni bila v ničemer prekršena, upoštevaje ob tem, da v notarskem zapisniku skupščine z dne 9.5.2018 sploh ni navedeno, da je tožnik v zvezi z izpodbijanim sklepom sploh postavil kakršnokoli vprašanje oziroma zahtevo po kakršnokoli informaciji. Ravno nasprotno: iz tega zapisnika jasno izhaja, da se je tožnik (po svojem pooblaščencu) že vnaprej odločil, da predlaganega sklepa skupščine o spremembi družbene pogodbe ne bo podprl (ker naj bi bil nepotreben in škodljiv za interese družbe in njenih družbenikov). To pa po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da v zvezi z izpodbijanim sklepom ni podana (sicer pavšalno) zatrjevana kršitev pravice do obveščenosti tožnika iz drugega odstavka 395. člena ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1.

11Na izpodbojnost izpodbijanega sklepa prav tako ne vpliva zatrjevana okoliščina (ki jo tožnik ponavlja tudi v pritožbi), da sta družbenika B. C. in I. B. ravnala naklepno in premišljeno, ko sta sklenitev posojilne pogodbe (na podlagi katere bi B. pridobil finančna sredstva za plačilo svojega poslovnega deleža) načrtno odlagala na trenutek po izvedbi sporne skupščine. Takšno (eventualno) zlonamerno postopanje (katerega cilj naj bi bil neuporaba določbe drugega odstavka 21. člena družbene pogodbe v zvezi s sprejetjem izpodbijanega sklepa o spremembi družbene pogodbe) namreč še ne pomeni, da je sama vsebina sklepa v nasprotju z zakonom ali družbeno pogodbo, oziroma, da je bil pri sprejetju tega sklepa kršen zakon ali družbena pogodba, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina. V takšnem primeru bi bil tožnik upravičen kvečjemu do odškodninskega varstva, nikakor pa ne do korporacijskega pravnega varstva v smeri izpodbojnosti skupščinskega sklepa po določbi prvega odstavka 395. člen ZGD-1 v zvezi z 522. členom ZGD-1.

12Tožeča stranka je postavila tudi tožbeni zahtevek, da se ugotovi ničnost vpisa spremembe družbene pogodbe v sodnem registru, ki je bila izvedena na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici, Srg 2018/18744 z dne 21.5.2018, s katerim se je evidentirala sprememba družbene pogodbe tožene stranke z dne 9.5.2018. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v konkretnem primeru zgolj za to, da je tožena stranka vložila akt o spremembi družbene pogodbe v sodni register. V tej zvezi ne gre za vpis kakršnegakoli podatka v sodni register, temveč zgolj za procesno dejanje, ki pa samo po sebi ne more biti predmet ničnosti po prvem odstavku 41. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg). Iz teh razlogov je sodišče postopalo pravilno in zakonito, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke tudi v tem delu, upoštevaje ob tem tudi vse razloge, ki jih je pritožbeno sodišče podalo v zvezi z odločitvijo o izpodbojnosti sklepa o spremembi družbene pogodbe.

13Prav tako pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožbi v tistem delu, ko pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o odmerjenih pravdnih stroških, ki jih mora tožeča stranka plačati toženi stranki. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je toženi stranki priznalo odvetniške stroške za sestavo prve in tretje pripravljalne vloge. V prvi pripravljalni vlogi je namreč tožena stranka podala pravno pomembne navedbe oziroma dokazila v zvezi s skupščino, ki je potekala 31.8.2018. Na tej skupščini, kot izhaja iz omenjene pripravljalne vloge, so namreč družbeniki izpodbijane sklepe potrdili z novim sklepom. V tej zvezi je tožena stranka opozorila na uporabo določbe petega odstavka 395. člena ZGD-1. Tretjo pripravljalno vlogo je tožena stranka vložila v sodni spis šele po opravljenem prvem naroku za glavno obravnavo, vendar pa iz razloga, ker je tožnik v spis predložil nov dokaz. Sodišče prve stopnje je navedbe oziroma dokazila v tej vlogi štelo za pravočasne, zato nikakor ne drži, da gre za nepotrebne stroške. Glede potnih stroškov, ki jih je sodišče priznalo odvetniku tožene stranke za pristop na narok za glavno obravnavo, pa pritožbeno sodišče nikakor ne more slediti pritožbenim argumentom, upoštevaje ob tem, da pravna praksa, na katero se sklicuje pritožnik, ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Glede stroškov, ki bodo lahko nastali v drugi zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, pa pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da ti stroški v drugi zadevi še niso nastali, zato gre za hipotetično in pravno neupoštevno situacijo, ki jo pritožnik zgolj nakazuje kot možnost.

14Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo pritožbene stroške v višini 839,97 EUR, to je stroške za odgovor na pritožbo v višini 1.125 odvetniških točk, 2% za materialne stroške in 22% DDV na odvetniške storitve, upoštevaje ob tem vrednost točke 0,6 EUR po veljavni odvetniški tarifi.

¹ Določba prvega odstavka 35. člen družbene pogodbe glede soglasja za sprejetje sklepa o spremembi družbene pogodbe je vsekakor predstavljala specialno določbo, saj je za veljavno sprejetje ostalih sklepov po drugem odstavku 21. člena družbene pogodbe zadoščala 3/4 večina oddanih glasov.
² Za sprejetje izpodbijanega sklepa so glasovali družbeniki B. C., I. B. in M. V., torej 75% oddanih glasov.
³ Družbena pogodba lahko določi, da imajo nekateri družbeniki več kot en glas na vsakih 50,00 EUR osnovnega vložka, lahko pa tudi določi, da je glasovna pravica nekaterih družbenikov omejena.