VSL Sklep I Cpg 611/2019

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za redni postopek (I. točka izreka) in njen podredni predlog za odlog oz. obročno plačilo te sodne takse (II. točka izreka).

2Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi in po potrebi vrne zadevo v nov postopek.

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopku odločanja glede plačil sodnih taks se glede na določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Po tretjem odstavku v zvezi s prvim in drugim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranko, ki je pravna oseba, oprosti plačila sodnih taks, ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oz. jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti, če četrti odstavek istega člena ne določa drugače. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Po določbi prvega odstavka 12.b člena ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona upoštevajo podatki o:

- premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah;

- stanju na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka navedb glede obveznosti po računu št. 000-00-2019 in obveznosti vrnitve predujma za katere tožeča stranka celo sama navaja, da so nastale pred nastankom obveznosti plačila sodne takse, torej tudi še pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala. Prav tako ni podala navedbe o tem, da stečajna masa ne zadošča za poplačilo stroškov stečajnega postopka in navedb o obveznosti plačila sodne takse v postopku pod opr. št. XI Pg 1298/2019. Te navedbe predstavljajo torej pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj pritožnica ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbeno sodišče pripominja, da je sicer posledica plačila zgoraj navedenih obveznosti vsaj v pretežni meri tudi zatrjevano stanje na transakcijskem računu tožeče stranke dne 31. 7. 2019 (razlika znaša le 9,70 EUR). To dejstvo samo, torej, da je stanje na dan 31. 7. 2019 znašalo le še 332,57 EUR, zaradi česar sodna taksa predstavlja skoraj polovico teh sredstev, pa je nastalo že po izdaji izpodbijanega sklepa, zato na njegovo pravilnost ne more vplivati, saj se nanj časovne meje pravnomočnosti prvostopenjskega sklepa ne raztezajo. Drugih navedb tožeča stranka v pritožbi ni podala. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa je tožeča stranka kot razlog za taksno oprostitev navedla le splošno premoženjsko stanje oz., da se nad njo vodi stečajni postopek, in zgolj pavšalno zatrjevala, da ne razpolaga z zadostnimi finančnimi in likvidnostnimi sredstvi, ki bi plačilo takse omogočala, prav tako pa ni verjetno, da bo taka sredstva pridobila.

6Po določbi petega odstavka 12.a člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1 sodišče sicer po uradni dolžnosti iz ustreznih evidenc pridobi podatke, ki jih potrebuje za odločitev o taksni oprostitvi. Glede podatkov, ki v takšnih evidencah niso zajeti (šesti odstavek 12.a člena ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 12.b člena ZST-1), in glede dejstev, ki lahko vplivajo na presojo teh podatkov, pa velja pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. To breme pa je na vlagatelju predloga za taksno oprostitev.¹

7Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke zavrnilo v prvi vrsti na podlagi ugotovitev, da iz javno dostopnega zadnjega rednega poročila upravitelja za obdobje od 1. 4. 2019 do 30. 6. 2019 z dne 8. 7. 2019 izhaja, da znaša stanje unovčene stečajne mase 645,10 EUR, stanje sredstev na transakcijskem računu tožeče stranke na dan 30. 6. 2019 pa znaša 1.637,63 EUR, kar zadostuje za plačilo sodne takse v višini 150,00 EUR. Ker zgolj dejstvo insolventnosti ni dovolj za izkaz nezmožnosti plačila sodne takse,² iz takšnih ugotovitev tudi po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da tožeča stranka sodno takso v višini 150,00 EUR lahko plača naenkrat, v celotnem znesku in v petnajstdnevnem roku. Denarna sredstva pritožnice na transakcijskem računu so ob vložitvi predloga za taksno oprostitev znesek sodne takse v tem postopku namreč bistveno presegala, navedb o okoliščinah, iz katerih bi izhajalo, da tožeča stranka s temi sredstvi ne more plačati sodne takse, pa tožeča stranka, kot že navedeno, ni podala. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi vseh treh predlogov za taksno oprostitev je torej pravilna.

8Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da v konkretnem primeru tudi upoštevanje zgoraj povzetih pritožbenih navedb ne bi vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožničina navedba, da stečajna masa ne zadošča za plačilo stroškov stečajnega postopka, zaradi česar bo ogroženo vodenje stečajnega postopka, je pavšalna. Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi), so del stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena in 6. točka drugega odstavka 355. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljevanju ZFPPIPP). Tudi stroški sodnih taks se torej poplačajo kot stroški stečajnega postopka, tj. iz stečajne mase. Obveznost plačila sodne takse je obveznost kot vse druge in ni podrejena vsem ostalim obveznostim. Sodno takso je torej treba plačati enako kot ostale stroške stečajnega postopka, le da obstaja možnost, da je pod določenimi pogoji stranka te obveznosti lahko oproščena oz. je njena izpolnitev razdeljena na več obrokov oz. je izpolnitev odložena. Glede na to, da tožeča stranka ni navedla niti kolikšni so ti stroški, niti kako bodo nastajali in zapadali v plačilo, je bila njena navedba torej premalo konkretizirana, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Tudi stanje na računu v višini 332,57 EUR še vedno zadostuje za plačilo sodne takse v tem postopku (poleg tega pa še za plačilo sodne takse v postopku XI Pg 1298/2019, kot sicer izhaja tudi iz navedb pritožnice). Navedba pritožnice, da zato, ker bi po plačilu zneska obeh sodnih taks na njenem računu ostalo zgolj 80,57 EUR, težko poravnavala tekoče stroške, npr. stroške vodenja bančnega računa, pa je prav tako premalo konkretizirana, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Pritožnica pri tem namreč ni navedla niti tega, kolikšni so ti stroški.

9Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Prim. 212. člen Zakona o pravdnem postopku, 4. alinejo prvega odstavka 12. člena ZST-1 in sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 652/2012 z dne 14. 6. 2012, opr. št. II Cpg 100/2019 z dne 20. 2. 2019 in opr. št. II Cpg 958/2018 z dne 17. 5. 2019.
² V nasprotnem primeru bi takšno oprostitev uredil že zakonodajalec (prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 516/2016 z dne 14. 6. 2016 in opr. št. I Cpg 1349/2016 z dne 20. 12. 2016).