VSL Sklep II Cp 1096/2019

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 1. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končni sklep.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo:

- predlog predlagateljev za preveritev ustreznosti načrta vzdrževanja z dne 7. 7. 2017 (1. točka izreka sklepa) in

- pritožbo Z. Č. zoper sklep z dne 9. 4. 2018 (2. točka izreka sklepa.

2Zoper 1. točko izreka sklepa se pravočasno pritožujejo predlagatelji zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Menijo, da je bil sklep z dne 10. 7. 2018, s katerim jim je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo predujem za začasnega zastopnika, izdan preuranjeno, saj se ob njegovi izdaji še ni iztekel rok za postavitev skupnega pooblaščenca za sprejem pisanj, določen v sklepu z dne 21. 6. 2018. Sodišče bi moralo preveriti, ali so nasprotni udeleženci imenovali pooblaščenca za sprejem pisanj in v kolikor ga ne bi, izdati sklep o postavitvi skupnega pooblaščenca za sprejem pisanj za nasprotne udeležence, med katerimi je tudi M. P. Prav tako bi moralo sodišče prve stopnje postopati v skladu z 10. členom ZVEtL-1¹ in v vročanje vključiti upravnika, ki ima glede na svojo vlogo in položaj boljši vpogled v stanje v stavbi in praviloma reden stik z etažnimi lastniki. Znana mu je njihova identiteta, etažni lastniki so ga dolžni obvestiti o spremembi lastništva posameznega dela. Predlagajo, da se pritožbi ugodi, sklep v izpodbijani 1. točki razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Iz spisovnih podatkov izhaja naslednji potek postopka pred sodiščem prve stopnje:

Predlagatelji so na podlagi četrtega odstavka 26. člena SZ-1² vložili predlog za preveritev ustreznosti načrta vzdrževanja večstanovanjske stavbe, v katerem so kot nasprotnega udeleženca navedli upravnika, podrejeno etažne lastnike stanovanjsko poslovnega objekta H. 1 in H. 1a, L. Sodišče prve stopnje je predlagatelje s sklepom z dne 20. 11. 2017 pozvalo, da svoj predlog dopolnijo tako, da navedejo posamezne etažne lastnike kot nasprotne udeležence. Predlagatelji so v pripravljalni vlogi z dne 15. 12. 2017 svoj predlog dopolnili tako, da so poimensko navedli posamezne (preostale) etažne lastnike stavbe kot nasprotne udeležence. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 6. 2018 nasprotne udeležence, ki v postopku še niso imeli pooblaščenca, pozvalo, da v 15 dneh od prejema sklepa, imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejem pisanj. Sodišče je predlog, sklep z dne 21. 6. 2018 in druge vloge vročalo nasprotnim udeležencem. Nasprotnemu udeležencu M. P. je sodišče prve stopnje vročalo pošiljke na naslov, naveden v dopolnitvi predloga - ... Dunaj, in sicer neposredno. Pošiljke so se vrnile z oznako naslovnik neznan. Sodišče prve stopnje je z dopisoma z dne 18. 6. in 2. 7. 2018 predlagatelje pozvalo, da sporočijo dejanski naslov nasprotnega udeleženca. Predlagatelji so z vlogo z dne 5. 7. 2018 sodišču sporočili, da so opravili poizvedbe o stalnem in začasnem prebivališču na MNZ, Sektorju za registracijo prebivalstva in javne listine, ter jim je organ sporočil, da ima nasprotni udeleženec M. P. prijavljeno stalno prebivališče v tujini, na naslovu, ki so ga navedli v dopolnitvi predloga, ter, da v CRP ne razpolagajo z drugim naslovom osebe. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10. 7. 2018 predlagatelje pozvalo, da v roku 15 dni od prejema sklepa, založijo predujem za začasnega zastopnika v višini 500,00 EUR in jih opozorilo, da bo sodišče v primeru, da predujem ne bo v celoti založen v postavljenem roku, predlog zavrglo. Ker predlagatelji predujma niso založili, vsi etažni lastniki stavbe pa so v predmetnem postopku nujni sosporniki, je sodišče prve stopnje predlog predlagateljev v izpodbijanem sklepu zavrglo.

6Sodišče nasprotnemu udeležencu postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predlogo trajal, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za enega ali vse udeležence, tudi v primeru, če je prebivališče nasprotnega udeleženca neznano, pa ta nima pooblaščenca (82. člen ZPP³ v zvezi s 37. členom ZNP⁴).

7Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-921/14-20 z dne 12. 5. 2016 zavzelo stališče, da iz 22. člena Ustave RS izhaja zahteva, da se udeležencu omogoči realna možnost pravočasne seznanitve s sodnim postopkom in z vsemi procesnimi dejanji, ki vplivajo na odločitev sodišča o njegovi zadevi. Dolžnost sodišča je tako udeležencu zagotoviti realno možnost za seznanitev s sodnimi postopki in mu s tem omogočiti polno sodelovanje v njih. To pa pomeni, da si mora sodišče z razumnimi napori prizadevati za ugotovitev prebivališča udeleženca.

8V luči te ustavne odločbe je zakonodajalec noveliral določbo 143. člena ZPP.⁵ Z novelo ZPP-E spremenjeni 143. člen v tretjem in četrtem odstavku določa, da mora sodišče v primeru, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, na naslovu, na katerega naj bi se opravila vročitev, neznan, najprej z neposrednim vpogledom v centralni register prebivalstva pridobiti podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, ter vpogledati v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje o naslovu delodajalca naslovnika. Sodišče nato vroči pisanje na naslov, ki izhaja iz centralnega registra prebivalstva, če vročitev ni bila opravljena na tem naslovu, ali na naslov delodajalca naslovnika. Šele, če vročitev tudi na tako pridobljenem naslovu ni mogoča ali ni uspešna, sodišče pozove udeleženca, naj v določenem roku sporoči naslov novega prebivališča naslovnika, če zanj ve. Hkrati sodišče predlaga uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opravi poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah. Sodišče nato pisanje vroči na naslov, ki ga izve na ta način.

9Z novelo ZPP-E spremenjeni 143. člen torej nalaga sodišču lastno raziskovalno aktivnost v primeru, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, na naslovu, na katerega naj bi se opravila vročitev, neznan. V skladu s prehodnimi določbami ZPP-E se spremenjena določba 143. člena uporablja tudi za postopek, začet pred začetkom uporabe tega zakona, torej v skladu s 37. členom ZNP, od dne 14. 9. 2017 tudi v obravnavanem postopku.

10Glede na navedeno je pritrditi pritožnikom, da je bil sklep z dne 10. 7. 2018, s katerim je sodišče prve stopnje predlagateljem naložilo v plačilo predujem za začasnega zastopnika, preuranjen⁶. Zmotno je sicer stališče predlagateljev, da bi moralo sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu vročati pisanja po pooblaščencu za sprejem pisanj, saj rok za določitev pooblaščenca za sprejem pisanj za nasprotnega udeleženca ne more začeti teči, dokler nasprotnemu udeležencu poziv na postavitev pooblaščenca za sprejem pošiljk ni vročen neposredno (oziroma po začasnemu zastopniku). Pravilno pa pritožniki opozarjajo, da sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa z dne 10. 7. 2018 ni izvedlo nikakršne aktivnosti v smeri iskanja dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca v skladu s 143. členom ZPP⁷. Pogoji za postavitev začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu zato še niso podani. Posledično je zavrženje predloga zaradi neplačila predujma za postavitev začasnega zastopnika neutemeljeno. Višje sodišče je zato izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj kršitve postopka, glede na fazo postopka in njeno naravo, ne more odpraviti samo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje opravi poizvedbe v smeri tretjega in četrtega odstavka 143. člena ZPP, pri čemer je pritrditi pritožnikom, da so, upoštevaje, da je nasprotni udeleženec lastnik posameznega dela stavbe, primerne tudi poizvedbe pri upravniku stavbe. Prav tako lahko sodišče, v skladu z Uredbo (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah, poizkuša vročiti pisanja nasprotnemu udeležencu preko pristojnega organa. Šele če sodišče prve stopnje z razumnimi ukrepi ne bo moglo ugotoviti dejanskega bivališča nasprotnega udeleženca, bo, upoštevaje naravo konkretne zadeve ter pravico udeležencev do učinkovitega sodnega varstva, od predlagateljev utemeljeno zahtevati založitev predujma za postavitev začasnega zastopnika in v primeru njegovega neplačila zavreči njihov predlog.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

¹ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (Uradni list RS, št. 34/17).
² Stanovanjski zakon (Uradni list RS, št.69/03 z nadaljnjimi spremembami).
³ Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07, z nadaljnjimi spremembami).
⁴ Zakon o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, z nadaljnjimi spremembami).
⁵ Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, EVA: 2013-2030-0093, str. 157.
⁶ Sklep o založitvi predujma je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Razloge za njegovo neutemeljenost je mogoče uveljavljati le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari.
⁷ Ni pa zakonske podlage za postopanje sodišča v skladu z 10. členom ZVEtL-1, saj ta določa le pravila dveh posebnih nepravdnih postopkov, in sicer postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, na katerih je etažna lastnina nastala pred 1. januarjem 2003, in postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbam, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 2003 (1. člen ZVEtL-1).