VSM Sklep I Cp 345/2019

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka razveljavi in se predlog za dokončanje postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom N. ulica, M, ID znak 681 ki stoji na zemljiški parceli ID znak 681 z dne 5. 2. 2015 zavrže.

II. Zemljiški knjigi se odredi izbris zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine vpisane z ID omejitev.

1Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka dopustilo udeležbo priglasitelja P.P., Z. cesta, M. V II. točki izreka je ugotovilo, da na stavbi z naslovom N. ulica, M. ID znak stavbe -2492, ki stoji na zemljiški parceli ID znak obstoji etažna lastnina. V točki II. 1.) izreka je kot splošni skupni del te stavbe ugotovilo zemljiško parcelo ID znak ter del stavbe ID znak 2492-8 (stopnišče, hodnik) ter odločilo, da se pri teh delih vpiše solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe v ustreznem solastniškem deležu glede na razmerje med površino posameznega dela stavbe in skupno površino posameznih delov stavbe, kot vse podrobneje izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. V točki II. 2.) izreka je ugotovilo, kateri deli stavbe so poleg že vpisanih delov stavbe posamezni deli stavbe ter lastninsko pravico v korist predlagatelja ter priglasiteljev na teh posameznih delih, kakor je prav tako natančneje razvidno iz prvostopenjskega izreka. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa odredilo vpis etažne lastnine, kot izhaja iz II. točke tega sklepa, v vrstnem redu zaznambe predmetnega postopka, vpisane z ID omejitev, ter izbris zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vpisane z ID omejitev. V IV. točki izreka je razdružilo postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi ID znak -2492 z naslovom N. ulica, M. ter za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Pojasnilo je, da je o predlogu za vzpostavitev etažne lastnine odločilo v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, postopek za določitev pripadajočega zemljišča pa se bo po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval pod novo opravilno številko.

2Zoper takšno odločitev se pravočasno po skrbnici za poseben primer pritožuje nasprotna udeleženka. V okviru pritožbenih navedb argumentirano graja prvostopenjske zaključke o izkazani lastninski pravici predlagatelja ter priglasiteljev na posameznih delih stavbe št. 1, 2, 4, 6 in 7. Izpostavlja, da zgoraj navedeni ne razpolagajo s pravim naslovom oziroma verigo pravnih naslovov za posamezni del stavbe, v zvezi s katerim zahtevajo izvedbo vpisa po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL). Sporna pa je tudi njihova več kot deset let trajajoča posest posameznih delov stavbe. Po stališču pritožbe iz do sedaj izvedenega dokaznega postopka tudi ni razvidno, iz katerih dejstev je sodišče prve stopnje sklepalo na verjetnejše pravice predlagatelja in priglasiteljev, saj je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede na navedeno nasprotni udeleženec po skrbnici za poseben primer sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v novo odločanje.

3Priglasitelj C. d.o.o. v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca in se zavzema za zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Že v okviru uradnega pritožbenega preizkusa zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijani sklep v točki II. in III. izreka obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,¹ ki je ob dejstvu, da je bil predmetni predlog za vzpostavitev etažne lastnine ter določitev pripadajočega zemljišča vložen zoper neobstoječo pravno osebo, ki nima sposobnosti biti stranka, narekovala odločitev kot izhaja iz zgornjega izreka.

6V predmetnem postopku skladno z 2. točko prvega odstavka 27. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - v nadaljevanju ZVEtL-1 (enako je določal tudi prvi odstavek 16. člena ZVEtL) kot nasprotni udeleženec nastopa družba G.P. »N.G.« M kot pravna prednica družbe Š. d.o.o. - v stečaju, saj je ta družba zemljiškoknjižna lastnica še nerazdeljenega posameznega dela stavbe z ID znakom -9999 (zemljiškoknjižni izpisek na list. št. 8) ter solastnica skupnih delov stavbe z ID znakom -2492, stoječe na parceli z ID znakom 1495/1 (izpiska iz zemljiške knjige na list. št. 4 in 5),² v zvezi s katero je v predmetnem postopku na temelju 31. člena ZVEtL³ predlagano dokončanje postopkov za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi kot celoti. Na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb v zemljiško knjigo (ZPPLPS) etažna lastnina predhodno namreč ni bila vzpostavljena na predmetni stavbi kot celoti. V zadevi je nesporno in izhaja tudi iz delnega zgodovinskega izpiska iz sodnega registra (priloga A6), da je bila pravna naslednica družbe G.P. »N.G.« M. družba Š. d.o.o. - v stečaju. Ta družba pa je bila na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru Srg 2005/00225 z dne 28. 1. 2005 izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka nadnjo po sklepu istega sodišča St 54/94 z dne 4. 1. 2005, ki je postal pravnomočen dne 18. 1. 2005 (priloga A6). V obravnavani zadevi gre torej za procesni položaj, ko je predlog za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča vložen zoper pravno osebo, ki je bila še pred začetkom predmetnega postopka po zaključku stečajnega postopka izbrisana iz sodnega registra oziroma povedano drugače, je predlog vložen zoper neobstoječo pravno osebo.

7V osmem odstavku 16. člena ZVEtL,⁴ enako pa določa tudi 6. člen ZVEtL-1, ki celo predvideva ravnanje sodišča po uradni dolžnosti, je za primere smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom sicer predvidena postavitev skrbnika ali skrbnice za poseben primer, kot jo je v danem primeru družbi G.P. »N.G.« M. s sklepom z dne 11. 5. 2015 (list. št. 46) iz vrst odvetnikov postavilo sodišče prve stopnje. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče pri tem spregledalo, da je skladno z dikcijo zgoraj citiranih členov postavitev skrbnika za poseben primer predvidena zgolj v slučaju prenehanja pravne (enako tudi fizične) osebe kot udeleženca postopka na način, ki bi privedel do pravnega nasledstva. Z ozirom, da je pravna naslednica zemljiškoknjižnega lastnika še nerazdeljenega dela stavbe družba Š. d.o.o. - v stečaju prenehala in je bila iz sodnega registra izbrisana zaradi zaključka stečajnega postopka nadnjo, pa pravilna uporaba materialnega prava narekuje sklep, da je nasprotna udeleženka družba G.P. »N.G.« M. kot zemljiškoknjižna lastnica še nerazdeljenega dela stavbe prenehala brez pravnega nasledstva, kar v sklepu z dne 11. 5. 2015 v 2. točki obrazložitve ugotavlja sodišče prve stopnje tudi samo. V takšni procesni situaciji pa uporaba določbe osmega odstavka 16. člena ZVEtL in na tej podlagi postavitev skrbnika za poseben primer ne pride v poštev.

8Skladno z določbo 80. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku smiselno uporabi na podlagi 37. člena ZNP, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti tudi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka oziroma udeleženec, lahko pravdna stranka oziroma udeleženec postopka. V kolikor sodišče ugotovi, da določen udeleženec nima sposobnosti biti stranka oziroma udeleženec postopka, saj je umrl ali prenehal obstajati že pred začetkom postopka, mora skladno s prvim odstavkom 81. člena ZPP sicer najprej preveriti ali se to pomanjkljivost da odpraviti. V kolikor se ugotovi, da te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, pa je potrebno skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP tožbo oziroma predlog v nepravdnem postopku zavreči. Z ozirom, da iz zgoraj obrazloženega izhaja, da je nasprotna udeleženka družba G.P. »N.G.« M. kot zemljiškoknjižna lastnica še nerazdeljenega dela stavbe že pred pričetkom predmetnega nepravdnega postopka zaradi zaključka stečajnega postopka nad njeno pravno naslednico prenehala brez pravnega nasledstva, pa je skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP potrebno ravnati tudi v obravnavanem primeru.⁵ Kljub dejstvu, da je družba G.P.»N.G.« M. zemljiškoknjižni lastnik še nerazdeljenega dela stavbe, predlagatelj in priglasitelji vzpostavitve etažne lastnine tudi na tem delu in s tem na stavbi kot celoti, vključno z določitvijo pripadajočega zemljišča, skladno z določili ZVEtL ne morejo uveljaviti zoper to družbo kot nasprotno udeleženko, ker ta ne obstaja več. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa vsebuje posebne določbe (380. člen ZFPPIPP), po katerih se nad pozneje najdenim premoženjem, to je premoženjem, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, pa se je našlo po tem, ko je sodišče izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, izvede stečajni postopek (stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem). Predlagatelj ter priglasitelji kot upravičeni predlagatelji bodo zato svoja lastninska upravičenja na posameznih delih stavbe primorani uveljavljati s prijavo izločitvene pravice v okviru tega postopka.

9Glede na zgoraj obrazloženo je sodišče druge stopnje procesno kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpravilo tako, da je po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki izreka, razveljavilo. Sklep izdan proti osebi, ki ne obstaja, je namreč absolutno ničen in ne more postati materialno pravnomočen, tudi če ga nihče nikoli ne izpodbija.⁶ Nato je skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP predmetni predlog za dokončanje postopka za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi ID znak -2492, ki stoji na zemljiški parceli ID znak 1495/1, zavrglo.

10Posledično je naslovno sodišče zemljiški knjigi odredilo tudi izbris zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine, vpisane z ID omejitev.

11Skrbnica za poseben primer, odvetnica T.V. je v pritožbi sicer navedla, da priglaša stroške postopka, ki naj se naložilo v plačilo predlagatelju in priglasiteljem, vendar ob tem stroškovnega zahtevka dejansko ni postavila.

¹ Skladno z 11. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana tudi, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka.
² Zaradi lažjega razumevanja naslovno sodišče nasprotno udeleženko v nadaljevanju navaja kot zemljiškoknjižno lastnico še nerazdeljenega dela stavbe, v zvezi s katero je predlagano dokončanje postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Pri tem pa zgolj pripominja še, da je na stavbi z ID znakom -2492 v zemljiški knjigi (izpisek na list. št. 5) sicer vpisana solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, vendar solastniški deleži niso določeni (o teh je po razdelitvi še nerazdeljenega dela stavbe na posamezne nove etažne dele odločalo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom).
³ 31. člen ZVEtL (dokončanje postopkov za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi kot celoti): »Vzpostavitev etažne lastnine se dokonča po postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu tudi v primerih, ko se je etažna lastnina na posameznih delih že vpisala na podlagi Zakona o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb v zemljiško knjigo (Uradni list RS, št. 89/99, 97/01, 32/02 - odločba US, 15/03 in 58/03 - ZZK-1), če etažna lastnina ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.«
⁴ Osmi odstavek 16. člena ZVEtL: »V primeru smrti ali prenehanja udeleženca med postopkom ali pred njegovim začetkom sodišče na predlog in stroške kateregakoli udeleženca ali druge zainteresirane osebe pravnim naslednikom umrlega udeleženca oziroma udeleženca, ki je prenehal obstajati, postavi skrbnika ali skrbnico za poseben primer za čas, dokler pravni nasledniki ne prevzamejo postopka, razen če lahko sodišče brez odlašanja ugotovi pravne naslednike in jih povabi, naj prevzamejo postopek. Postavljeni skrbnik zastopa pravne naslednike tudi v postopkih katastrskih vpisov, vpisov v zemljiško knjigo in drugih postopkih, ki se začnejo na podlagi določb 23. do 25. člena tega zakona.«
⁵ Tako tudi VSL sklep II Cp 1531/2015 z dne 2. 9. 2015.
⁶ A. Galič v članku Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo, letnik 2003, št. 6-7, stran 1778 do 1790.