VSL Sodba PRp 189/2019

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi za sodno varstvo storilca in je plačilni nalog prekrškovnega organa z dne 14. 2. 2017 spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po 4. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) ustavilo na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Sodišče je odločilo še, da na podlagi četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški postopka bremenijo proračun.

2Prekrškovni organ v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja, da jo vlaga iz razlogov po 2. točki 154. člena ZP-1 in navaja, da je bil iz dejanskega stanja napravljen nepravilen sklep. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali pa samo odloči skladno s pozitivno zakonodajo in storilca spozna za odgovornega za prekršek.

3Pritožba ni utemeljena.

4Postopek in način ugotavljanja prekoračene hitrosti je zakonodajalec predpisal s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati merilniki hitrosti v cestnem prometu, način označevanja ter postopke ugotavljanja skladnosti in overitev. Določbe 16. člena navedenega Pravilnika tako določajo zahteve za prikaz rezultata; prvi odstavek navedenega člena določa, da morajo imeti nesamodejni merilniki hitrosti (med katere spada tudi laserski merilnik hitrosti, ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru) takojšnji prikaz rezultata. Drugi odstavek 16. člena Pravilnika pa določa: "Rezultat meritve mora biti prikazan na prikazovalniku neposredno po zaključku meritve." Prikaz vsakega merilnega rezultata mora biti jasen in nedvoumen ter opremljen z znaki in napisi za označevanje uporabnika o pomenu merilnika rezultata (tretji odstavek 16. člena Pravilnika). V določbah 17. člena Pravilnika pa so predpisane zahteve za dokumentiranje meritev; po prvem odstavku navedenega člena morajo samodejni merilniki hitrosti in nesamodejni merilniki hitrosti, ki merijo iz premične točke, dokumentirati meritve; če nesamodejni merilnik hitrosti, ki meri iz nepremične točke, tudi dokumentira meritve, mora biti dokumentiranje izvedeno v skladu z zahtevami tega člena. Merilniki hitrosti morajo dokumentirati meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvoumno prikazano ali označeno merjeno vozilo (drugi odstavek 17. člena Pravilnika); dokumentiranje merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in napisi za obveščanje uporabnika o pomenu merilnega rezultata (tretji odstavek 17. člena Pravilnika); dokumentirana meritev mora obsegati tudi enolično identifikacijo meritve, čas meritve, lokacijo meritve, uradno oznako merilnika hitrosti in serijsko številko merilnika hitrosti (četrti odstavek 17. člena Pravilnika).

5Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče napačno uporabilo (oziroma razlagalo) materialno pravo. Upoštevajoč navedene določbe je namreč pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je slikovno dokumentiranje prekrška, kot ga zahteva navedeni Pravilnik v prvem odstavku 17. člena, pravilo; možnost, da se izmerjeni rezultat neposredno predoči storilcu na kraju prekrška, ne da bi bil ta slikovno dokumentiran, pa izjema, saj sicer storilec nima možnosti preveriti pravilnosti naknadno pokazanega merilnega rezultata. Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da je namen navedenih določb Pravilnika v zagotavljanju temeljnih jamstev poštenega postopka, ki morajo biti kršitelju v postopku o prekršku zagotovljena. Glede na navedene določbe Pravilnika morajo tako policisti izvajati meritve hitrosti s premičnim laserskim merilnikom hitrosti le na takšnem mestu, da lahko takoj po izvedeni meritvi voznika tudi ustavijo in mu na prikazovalniku pokažejo rezultat meritve neposredno (takoj) po zaključku meritve (kot določa drugi odstavek 16. člena Pravilnika), da je izključen kakršenkoli dvom o pravilnosti meritve in da ima storilec možnost preveriti pravilnost pokazanega rezultata meritve; sicer morajo policisti izvajati meritve hitrosti na način, da merilniki hitrosti dokumentirajo meritev hitrosti merjenega vozila z enim ali več slikovnimi zapisi, na katerih je razvidna prometna situacija in nedvomno prikazano ali označeno merjeno vozilo (kot določa drugi odstavek 17. člena Pravilnika).

6Sodišče prve stopnje pa je na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov ugotovilo, da so policisti v obravnavanem primeru izvajali meritev hitrosti na kraju, kjer ni bilo primernega mesta za zaustavitev voznika, ki mu je bila izmerjena prekoračitev hitrosti, in policista storilca na kraju niti nista poskušala zaustaviti, saj je pred mestom meritve v križišču zavil desno na regionalno cesto K. - Š.; policista sta zato zapeljala za storilcem in ga dohitela po 100 metrih; ker tam ni bilo primernega mesta za ustavitev, se je postopek nato izvedel pri trgovini A. Ker storilcu meritev hitrosti ni bila pokazana neposredno oziroma takoj po zaključku meritve in merilnik hitrosti meritve hitrosti ni dokumentiral, je bila meritev hitrosti izvedena nepravilno; posledično tudi zapisnik o izvajanju meritev hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti nima vrednosti v postopku o prekršku, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko nanj ni oprlo svoje odločitve. Ker storilcu v konkretnem primeru ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem sam povzročil, da mu izmerjene hitrosti ni bilo mogoče prikazati neposredno (takoj) po meritvi, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo pritožbene navedbe, da bi stališče sodišča pomenilo, da bi tudi voznik, ki bi se želel izogniti kontroli ali ne bi ustavil na znak policistov, lahko trdil, da ni zagotovljen pošten postopek. Glede na navedeno, je odločitev sodišče prve stopnje o ustavitvi postopka o prekršku zoper storilca na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 pravilna in zakonita.

7Prekrškovni organ pa s pritožbenimi navedbami, da je bil iz dejanskega stanja napravljen nepravilen sklep, uveljavlja nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, torej uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je upoštevajoč določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog.

8Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.