VSL Sklep IV Cpg 213/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep registrskega sodišča.

1Z uvodoma citiranim sklepom v zvezi s sklepom Srg 2019/2155 je registrsko sodišče izbrisalo vpise po sklepih Srg 2018/32390 z dne 27. 8. 2018 in popravnem sklepu Srg 2018/52203 z dne 14. 1. 2019 (1. točka izreka) in predlog za prekinitev postopka zavrnilo (2. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka A. A. Uveljavljala je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se razveljavi vpis izbrisa sklepov opr. št. Srg 2018/32390 z dne 27. 8. 2018 in popravnega sklepa opr. št. Srg 2018/52203 z dne 14. 1. 2019 in registrski postopek prekine, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

3V odgovoru na pritožbo je predlagatelj vpisa spremembe članov nadzornega sveta predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je s sklepom IV Cpg 775/2018 z dne 28. 11. 2018 razveljavilo sklep registrskega sodišča Srg 2018/32390 z dne 27. 8. 2018, s katerim je registrsko sodišče izbrisalo vpis novih članov nadzornega sveta, izvoljenih na skupščini delniške družbe I., d. d., dne 16. 1. 2018 (B. B., C. C., D. D., E. E. in F. F.). Hkrati je vzpostavilo prejšnje registrsko stanje tako, da je ponovno vpisalo pred skupščino predlagateljev vpisane člane nadzornega sveta (B. B., A. A., G. G., C. C. in D. D.). V posledici razveljavitvenega sklepa pritožbenega sodišča IV Cpg 775/2018 pa je s sedaj izpodbijanim sklepom registrsko sodišče vzpostavilo registrsko stanje vpisa po sklepu Srg 2018/4057 z dne 6. 2. 2018, izdanem na podlagi sklepa skupščine z dne 16. 1. 2018. Ponovno ni vpisalo le E. E. in F. F., ker sta bila izbrisana iz sodnega registra že s sklepom Srg 2018/14136 z dne 12. 4. 2018.

6Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da v obravnavani registrski zadevi vpisa članov nadzornega sveta niso podani pogoji za prekinitev postopka, ker skupščina, izvedena dne 16. 1. 2018 ni nična in ker tudi sklep o izvolitvi članov nadzornega sveta ni ničen. Nasprotna udeleženka je namreč ničnost skupščine z dne 16. 1. 2018 utemeljevala s kršitvijo drugega odstavka 295. člena ZGD-1 in s tem z ničnostnim razlogom iz 1. alineje 390. člena ZGD-1 ker skupščine ni sklicala uprava predlagatelja, čeprav iz navedbe v sklicu izhaja, da jo je. Pod sklic je namreč podpisan le predsednik uprave H. H. Uprava predlagatelja pa ima dva člana, ki skladno s tretjim odstavkom 8. člena Statuta odločitve sprejemata soglasno. Skupščino je torej sklical samo H. H., ki pa po Statutu ni pooblaščen za samostojen sklic.

7Iz nosilnih razlogov registrskega sodišča v izpodbijanem sklepu izhaja pritožbeno neizpodbijana ugotovitev, da je bila skupščina sklicana na podlagi zahteve delničarja po tretjem odstavku 295. člena ZGD-1, po katerem je skupščino treba sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, od poslovodstva zahtevajo sklic skupščine. Na podlagi tega dejstva je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je poslovodstvo v takem primeru zgolj izvedbeni organ za sklic skupščine po zahtevi delničarjev. Sklic skupščine je sicer v širšem smislu šteti kot posel vodenja, namenjen predvsem funkcioniranju družbe kot take, zato gre v ožjem smislu za samostojen korporacijski akt. Ker drugi odstavek 295. člena ZGD-1, po katerem skupščino skliče poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino, odstopa od siceršnjega pravila iz tretjega odstavka 265. člena ZGD-1, po katerem v primeru veččlanske uprave člani uprave sprejemajo odločitve soglasno, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 295. člena ZGD-1 po stališču prvostopenjskega sodišča možen tudi pri sklicu skupščine odstop od siceršnjega pravila drugega odstavka 266. člena ZGD-1, po katerem v primeru veččlanske uprave družbo zastopajo skupno. Zato po presoji sodišča tudi v primeru skupnega zastopanja skupščino lahko skliče vsak izmed poslovodij posamično.

8Navedeno stališče s pritožbo izpodbija nasprotna udeleženka. Vztraja pri svojem stališču, da je bila skupščina sklicana v nasprotju z določbo drugega odstavka 295. člena ZGD-1 in členom 8 (1) Statuta, ki določa, da uprava sprejema odločitve soglasno.

9S takim stališčem pritožbeno sodišče ne soglaša. V navedeni določbi ZGD-1 je izrecno določeno, da o sklicu skupščine odloči uprava z navadno večino in ne soglasno. Tudi stališče pravne teorije je (R. Bohinc, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana 2014, 2. knjiga, str. 293), da je navedena določba o navadni večini kogentna in je s Statutom družbe ni dopustno določiti drugače. Zato ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje na statutarne določbe o soglasnem odločanju uprave. Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni sprejemljivo pritožbeno vztrajanje, da bi sam sklic skupščine moral podpisati poleg predsednika uprave tudi preostali član dvočlanske uprave, ker predsednik uprave po Statutu družbe ni pooblaščen za samostojen sklic skupščine. Če za odločitev o sklicu skupščine že po zakonu zadostuje navadna večina glasov celotne uprave, ni logična zahteva, da mora sam sklic skupščine kot izvedbeni akt take odločitve podpisati celotna uprava, torej tudi tisti člani uprave v manjšini, ki s sklicem skupščine ne soglašajo. Pritožbeno sodišče zato sprejema razloge prvostopenjskega sodišča, da v takem primeru skupščino lahko skliče katerikoli član uprave posamično. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da ničnostni razlogi iz 1. alineje 390. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 295. člena ZGD-1 zaradi samega sklica skupščine niso podani.

10Glede očitanja ničnosti sklepa skupščine o izvolitvi nadzornega sveta po 1. alineji 392. člena ZGD-1, ker je sestavljen v nasprotju z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (v nadaljevanju ZSDU), saj v njem ni predstavnikov delavcev, pa je registrsko sodišče na podlagi navedb same pritožnice ugotovilo, da subjekt vpisa nima sveta delavcev in da tudi Statut družbe nima določb o imenovanju predstavnikov delavcev. Ker pritožnica ni trdila, da je bila predstavnikom delavcev kršena ali onemogočena pravica do imenovanja v nadzorni svet, tudi navedeni razlog ne more predstavljati razloga za ničnost sprejetega skupščinskega sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta. Določbe ZSDU urejajo pravice delavcev do sodelovanja v organih družbe, ne pa obveznosti organov družbe, da delavce organizirajo vanje, če na strani delavcev ni tega interesa. Navedeno stališče registrskega sodišča pritožnica izpodbija s pritožbenim sklicevanjem na njene trditve, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., ker so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzorni svet.

11Po presoji pritožbenega sodišča, je ta očitek neutemeljen. Po določbi prvega odstavka 79. člena ZSDU se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu določi s Statutom družbe, vendar ne sme biti manjše od ene tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe. Po šestem odstavku 79. člena predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta, izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino družbe. Način izvolitve in odpoklica članov nadzornega sveta, ki so predstavniki delavcev, pa se po sedmem odstavku 79. člena ZSDU podrobneje določi s poslovnikom sveta delavcev. Ni sporno, da ima subjekt vpisa I. d. d. po Statutu petčlanski nadzorni svet. Skladno s prvim odstavkom 79. člena ZSDU bi torej med petimi člani nadzornega sveta subjekt vpisa moral imeti vsaj dva predstavnika delavcev. Toda hkrati tudi ni sporno, da pri subjektu vpisa delavski svet, ki je po zakonu pooblaščen za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet, sploh ni konstituiran, to pa pomeni, da niso bili vzpostavljeni pogoji za imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorni svet in da glede na tako stanje v subjektu vpisa tudi ni mogoče sklepati o kakršnemkoli interesu delavcev za njihovo sodelovanje pri upravljanju družbe. Po prvem odstavku 8. člena ZSDU imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Če te pravice ne izkoristijo, jih k temu ni mogoče prisiliti. Nesprejemljivo je zato v pritožbi ponovno izpostavljeno stališče pritožnice, da je bila delavcem onemogočena pravica do imenovanja svojih predstavnikov v nadzorni svet I. d. d., kjer so jim delničarji z zapolnitvijo vseh mest v nadzornem svetu že vnaprej onemogočili imenovanje delavskih predstavnikov v nadzornem svetu. Upoštevaje zgoraj povzeto normativno ureditev imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet se izkaže, da je postopek imenovanja predstavnikov delavcev neodvisen od postopka imenovanja oziroma izvolitve članov nadzornega sveta kot predstavnikov delničarjev na skupščini. Šele v primeru, da bi v družbi že bili imenovani predstavniki delavcev, pa bi to dejstvo skupščina delničarjev z izvolitvijo petčlanskega nadzornega sveta ignorirala, bi bilo mogoče pritrditi pritožnici, da so delničarji predstavnikom delavcev onemogočili udeležbo v petčlanskem nadzornem svetu. Do navedenega hipotetičnega primer pa nesporno ni prišlo, ker predstavnikov delavcev delavski svet družbe I. d. d. ni imenoval. Pritožnica tudi ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča v sklepu Srg 2019/20155 z dne 16. 1. 2019, ki ga je prejela istočasno s sklepom Srg 2019/2031 z dne 16. 1. 2019, da sta bila dva na skupščini 16. 1. 2018 izvoljena člana nadzornega sveta E. E. in F. F. iz sodnega registra kot člana nadzornega sveta izbrisana s sklepom Srg 2018/14136 z dne 12. 4. 2018, torej je od tedaj dalje nadzorni svet deloval v okrnjeni sestavi. Nobene ovire torej ni bilo že od 12. 4. 2018 dalje, da delavski svet družbe ne bi imenoval v nadzorni svet predstavnikov delavcev.

12V obravnavani situaciji, ko so bili delavci subjekta vpisa pri upravljanju družbe v smislu določb ZSDU nesporno pasivni (saj ni bil konstituiran niti delavski svet kot pogoj za imenovanje njihovih predstavnikov v nadzorni svet, pritožnica pa ni navajala nobenih aktivnosti delavcev v tej smeri), bi vsakršno vztrajanje pri nezakonitosti sestave nadzornega sveta, ker v njem ni predstavnikov delavcev, predstavljalo dejansko blokado nadzornega sveta. V izogib taki posledici si neaktivnost delavcev ne zasluži pravnega varstva, kot jim ga nudi določba 1. alineje 392. člena ZGD-1.

13Prvostopenjsko sodišče je o ničnosti sklica skupščine in ničnosti volitve članov nadzornega sveta na njej kot predhodnem vprašanju za odločitev o vpisu članov nadzornega sveta v sodni register odločilo na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSReg samo, ker za to odločitev relevantna dejstva med udeležencema postopka niso bila sporna in je v nadaljevanju šlo le za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi moralo registrsko sodišče postopek vpisa članov nadzornega sveta prekiniti, ker so relevantna dejstva med udeležencema sporna. Pri tem pa vztraja pri stališču, da bi morala skupščino sklicati uprava predlagatelja in da je predsednik uprave skupščino sklical brez soglasja drugega člana uprave. Med udeležencema je sporno dejstvo, ali je drugi član uprave soglašal s sklicem. Iz razlogov registrskega sodišča izhaja, da po materialnem pravu soglasna odločitev uprave o sklicu skupščine ni potrebna, zato je vprašanje soglasne odločitve nerelevantno. S tem soglaša tudi pritožbeno sodišče, kot je obrazloženo zgoraj. Zmotno je tudi pritožbeno stališče o spornosti dejstva, da na strani delavcev interes po imenovanju delavskih predstavnikov v nadzorni svet ne bi obstajal. O navedenem dejstvu je registrsko sodišče sklepalo iz med udeležencema nespornega dejstva, da delavski svet pri predlagatelju vpisa sploh ni bil konstituiran. Zakaj imenovanja predstavnikov delavcev v nadzorni svet ni mogel preprečiti sklep skupščine o izvolitvi članov nadzornega sveta, pa je bilo že zgoraj obrazloženo. Tako se pokaže, da je v zvezi z ničnostjo sklica skupščine in ničnostjo sklepa skupščine o izvolitvi članov nadzornega sveta in odločitvijo o zavrnitvi pritožničinega predloga za prekinitev postopka odločanja o vpisu v sodni register registrsko sodišče imelo podlago v prvem odstavku 33. člena ZSReg.

14Pritožnica tudi neutemeljeno registrskemu sodišču očita bistveno postopkovno kršitev po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), ker naj bi se ne opredelilo do kršitve oziroma nezakonite preprečitve udeležbe delničarja I. na skupščini. Pritožnica je v prvostopenjskem postopku uveljavljala nezakonit odvzem glasovalnih pravic navedeni družbi na skupščini, v zvezi s to očitano kršitvijo pa je pritrditi registrskemu sodišču, da gre pri kršitvah glasovalnih pravic delničarjev na skupščini za izpodbojnost sprejetih sklepov, ne pa za ničnost. Izpodbojnost sklepa pa ni razlog za prekinitev registrskega postopka. O tem se je opredelilo registrsko sodišče v točki 16 izpodbijanega sklepa. Z navedenimi razlogi pritožbeno sodišče soglaša, saj je na to registrsko sodišče in udeležence registrskega postopka opozorilo že v točki 11 sklepa IV Cpg 290/2018 z dne 25. 4. 2018.

15Iz zgoraj obrazloženega izhaja, da je prvostopenjsko sodišče na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločilo. Na drugačno presojo ne more vplivati niti pritožbeno opozorilo, da je trenutno registrsko stanje nezakonito in nevzdržno, ker sta kot člana nadzornega sveta vpisana le dva člana, kar je v nasprotju z drugim odstavkom 254. člena ZGD-1, ki predpisuje vsaj tričlanski nadzorni svet in 9. členom Statuta družbe, ki določa petčlanski nadzorni svet. V taki situaciji je v ZGD-1 predvidena intervencija sodišča, ki skladno z 256. členom lahko na predlog zainteresiranih oseb v nujnih primerih imenuje manjkajočega člana ali več njih. Vendar je sodna praksa že zavzela stališče, da je pogoj za odločanje sodišča o imenovanju manjkajočega člana nesklepčnost nadzornega sveta, zato sodišče imenuje le toliko članov, da je podana sklepčnost (VSL I Cpg 843/2000).

16Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).