VSL Sklep I Cpg 218/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj intervencije in tožeča stranka sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. d.o.o., ..., L., z dne 30.10.2018 za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke.

2Zoper navedeni sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje predlagatelj intervencije. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli njegovo stransko intervencijo na strani tožene stranke, z vsemi stroškovnimi posledicami. Priglasil je pritožbene stroške.

3Pritožba predlagatelja je bila vročena pravdnima strankama. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila, tožeča stranka pa v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov odgovora na pritožbo toženi stranki in predlagatelju intervencije.

4Pritožba ni utemeljena.

5Skladno z določbo 1. odstavka 199. člena ZPP se lahko tisti, kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki kot intervenient. Ena od predpostavk za dopustnost stranske intervencije je tako pravni oziroma intervencijski interes. Tega mora ob priglasitvi intervencije pojasniti in izkazati predlagatelj stranske intervencije.¹

6V predmetni zadevi tožeča stranka (kreditodajalec) od tožencev kot solidarnih porokov zahteva plačilo neporavnanih obveznosti kreditojemalcev po zadevni kreditni pogodbi s spremembami oziroma dodatki.² Toženca z nasprotno tožbo zahtevata, da se z učinkom med njima in tožečo stranko ugotovi, da poroštvene pogodbe, vsebovane v zadevni kreditni pogodbi s spremembami oziroma dodatki, zaradi njunega odstopa ne obstajajo več; podredno zahtevata, da se ugotovi, da ne odgovarjata za obveznosti, prevzete s poroštvenimi pogodbami, vsebovanimi v zadevni kreditni pogodbi s spremembami oziroma dodatki; še podredno pa, da se ugotovi, da so omenjene poroštvene pogodbe, sklenjene med tožencema in tožečo stranko, nične.

7V zavarovanje terjatve tožeče stranke po zadevni kreditni pogodbi s spremembami oziroma dodatki so bile med drugim na nepremičninah ID znak 001 in ID znak 002 v solasti tožencev (vsak do ½) ter na nepremičninah ID znak 003 in ID znak 004 prvotno v lasti družbe E. d.o.o. (prav tako solidarni porok za terjatev tožeče stranke po zadevni kreditni pogodbi s spremembami oziroma dodatki) ustanovljene hipoteke v korist tožeče stranke.³ Omenjena družba je nato še pred začetkom stečajnega postopka⁴ lastninsko pravico na nepremičninah ID znak 003 in ID znak 004 prenesla na predlagatelja stranske intervencije. Za realizacijo hipotek na vseh zgoraj navedenih nepremičninah oziroma prodajo teh nepremičnin in poplačilo iz kupnine je tožeča stranka zoper toženca in predlagatelja intervencije vložila hipotekarno tožbo, v zvezi s čimer se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vodi ločen pravdni postopek pod opr. št. VII Pg 2093/2016.

8Predlagatelj je svoj pravni interes za stransko intervencijo na strani tožene stranke utemeljeval z navedbami, da če tožeča stranka v predmetnem sporu (t. j. zadevi opr. št. VIII Pg 3547/2014) propade, tožena stranka pa uspe, ker se ugotovi neobstoj oziroma prenehanje glavnih terjatev in posledično zaradi akcesorne narave neobstoj oziroma prenehanje poroštev tožene stranke, je jasno, da na podlagi načela akcesornosti ne obstojijo oziroma so prenehale tudi hipoteke, ki so vpisane na nepremičninah v sedanji lasti predlagatelja. Posledično bi tožeča stranka propadla tudi v sporu glede hipotekarne tožbe, predlagatelj pa bi v celoti uspel, saj bi bile njegove nepremičnine razbremenjene hipotek.

9Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke iz njenega odgovora na priglasitev intervencije in ugotovilo, da je bila terjatev tožeče stranke do družbe E. d.o.o. iz naslova poroštva po zadevni kreditni pogodbi s spremembami oziroma dodatki priznana v stečajnem postopku nad omenjeno družbo ter tako pravnomočno ugotovljena. Na podlagi navedenega je zaključilo, da tudi morebitni za toženo stranko ugoden razplet predmetnega pravdnega postopka ne more več izboljšati pravnega položaja predlagatelja, v posledici česar je predlog za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke zavrnilo.

10Drži sicer pritožbeno stališče, da pravnomočno priznanje tožničine terjatve (kot pogojne) do družbe E. d.o.o. iz naslova (solidarnega) poroštva po zadevni kreditni pogodbi z dodatki v stečajnem postopku nad omenjeno družbo ne preprečuje predlagatelju, ki je le realni dolžnik, da v postopku za realizacijo hipoteke (153. člen Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, SPZ)) zoper tožečo stranko uveljavlja tako ugovore, ki zadevajo sámo hipoteko, kot tudi ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev.⁵ Vendar pa kljub temu po presoji pritožbenega sodišča predlagatelj ni uspel izkazati pravnega interesa za intervencijo na strani tožene stranke. Glede na zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi se namreč z morebitnim uspehom tožencev (solidarnih porokov za zadevne kreditne obveznosti kreditojemalcev) v predmetnem postopku ne bi izboljšal pravni položaj predlagatelja (kot realnega dolžnika) v postopku s hipotekarno tožbo tožeče stranke. Obveznosti solidarnih porokov in realnega dolžnika, ki ni hkrati tudi osebni oziroma civilni dolžnik, so različne in (dokler obveznost glavnih dolžnikov ni izpolnjena) med seboj neodvisne ter samostojne. Tako morebitni uspeh tožencev v predmetnem postopku ne predstavlja ovire za to, da bi lahko sodišče v postopku s hipotekarno tožbo zoper predlagatelja izdalo neugodno odločbo, saj so hipoteke na predlagateljevih nepremičninah stvarnopravno zavarovanje za obveznosti družbe E. d.o.o. iz naslova solidarnega poroštva po zadevni kreditni pogodbi kot tudi za obveznosti glavnih dolžnikov (kreditojemalcev). Odločanje o prvih ni več predmet tega postopka⁶, o vprašanju obstoja obveznosti kreditojemalcev po zadevni kreditni pogodbi pa bo v predmetnem postopku odločeno le kot o predhodnem vprašanju in torej z učinkom le v tem postopku (2. odstavek 13. člena ZPP). Glede na vse pojasnjeno je zato odločitev sodišča prve stopnje, da se ne dopusti intervencija predlagatelja na strani tožene stranke, vseeno pravilna.

11Končno predlagatelju intervencije tudi ni bila kršena nobena pravica z opustitvijo vročitve odgovora tožeče stranke na njegovo prijavo stranske intervencije. Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama (4. odstavek 199. člena ZPP), da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije (1. odstavek 200. člena ZPP). Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu (1. odstavek 200. člena ZPP).⁷

12S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena ZPP).

13Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

14O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena ter 1. odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Predlagatelj intervencije s pritožbo ni uspel, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 4259/2009 z dne 3.2.2010, opr. št. III Cp 3063/2010 z dne 6.10.2010, opr. št. I Cpg 832/2016 z dne 27.2.2017, sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 638/2016 z dne 26.1.2017 ter sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 122/2008 z dne 23.10.208.
² Kreditna pogodba z dne 5./21./27.4.2000, Povišanje kredita z dne 6./20./22.2.2002, Dodatni dogovor z dne 14.10.2004, Povišanje kredita z dne 3.4.2007, Povišanje kredita z dne 20.2.2008, Povišanje kredita z dne 10.12.2008, Podaljšanje zapadlosti in sprememba kreditne pogodbe z dne 27.5.2009 ter Sprememba kreditne pogodbe in dodatek z dne 31.8.2010 v prilogah A3, A6, A20, A36, A59, A89, A92 in A94 spisa (overjeni prevodi).
³ Notarski zapisi sporazumov o zavarovanju denarne terjatve št. SV 534/02, št. SV 493/05, št. SV 1195/07 in št. SV 800/08 v prilogah A4, A18, A33 in A57 spisa ter zemljiškoknjižni izpiski v prilogah A13, A56, C16 in C17 spisa.
⁴ Stečajni postopek nad družbo E. d.o.o. se je začel dne 23.3.2016 in se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. St .....
⁵ Smiselno npr. odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2324/08 z dne 16.12.2010.
⁶ Terjatev tožeče stranke do družbe E. d.o.o. iz naslova solidarnega poroštva po zadevni kreditni pogodbi je že bila pravnomočno priznana kot pogojna v stečajnem postopku opr. št. St ... nad omenjeno družbo, zato se predmetni pravdni postopek zoper njo ne vodi več.
⁷ Enako npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 54/2016 z dne 3.2.2016.