VSL Sklep IV Cp 1236/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odmerilo stroške in nagrado začasnega zastopnika toženke odvetnika A. Ž. v skupnem znesku 1.587,88 EUR.

2Zoper sklep vlaga pritožbo toženka iz razloga napačne uporabe določila 17. člena Zakona o odvetništvu. Meni, da bi moralo sodišče začasnemu zastopniku nagrado priznati v polovičnem znesku, torej v konkretnem primeru v višini 793,94 EUR.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zakon o odvetništvu v petem odstavku 17. člena določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadel po Odvetniški tarifi.

5V obravnavani zadevi odvetnik A. Ž. ni bil postavljen toženki po uradni dolžnosti, temveč na predlog tožnika, ki je s tožbo predlagal postavitev začasnega zastopnika. Stroški, ki jih je prvo sodišče priznalo začasnemu zastopniku, so torej posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je bil razlog za postavitev začasnega zastopnika na strani toženke. Po določilu prvega odstavka 83. člena ZPP ima začasni zastopnik, ki ga sodišče postavi toženi stranki, v postopku vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika, vključno s pravico do nagrade in do povračila stroškov za zastopanje. Ta pravica ni odvisna od izida pravde. Stroški začasnega zastopanja so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP).

6Ker sodišče začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, postavljeni odvetnik pa tudi ni izvajal storitev brezplačne pravne pomoči, ni bil izpolnjen zakonski dejanski stan iz 17. člena ZOdv. Glede na navedeno je pritožba toženke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče ob odsotnosti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo in odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7Odločitev je sodišče sprejelo po sodnici posameznici, saj vrednost izpodbijanega dela stroškovne odločitve ni presegla 800,00 EUR (drugi odstavek 366.a člena ZPP).

8Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, enako odločitev pa je sodišče sprejelo tudi glede odgovora začasnega zastopnika, saj z njim ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom ZPP).