UPRS Sodba III U 102/2017-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik je pri toženi stranki vložil predlog za ukrepanje po nadzorstveni pravici, s katerim je toženi stranki predlagal, da razveljavi odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Koper (v nadaljevanju GURS), št. 02112-665/2015-3 z dne 3. 6. 2015. S to odločbo so bile po zahtevi A.A. in B.B. v postopku evidentiranja parcelacije v katastrski občini ... ugotovljene spremembe glede parc. št. ..., ki se je ukinila, nastale pa so nove parc. št. ... te k.o.. Tožnik je v svoji vlogi navajal, da je bil tožnik v pravdi, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Piranu pod opr. št. P 85/2012. V tem postopku je sodišče s pravnomočno sodbo ugotovilo, da je aneks k pogodbi, ki so ga sklenili B.B. in A.A. in A., ničen ter neveljavna vknjižba lastninske pravice na njuno ime pri delu parc. št. ... k.o. ..., ki je bil prej parc. št. ... te k.o. in ki je bila pripojena k parc. št. ... ter v elaboratu izvedenca označena z rezervirano parc. št. ... k.o. ..., pri kateri naj se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Tožnik je pojasnil, da je sodišče sodbo poslalo GURS v izvršitev, ki pa je zahtevo sodišča z odločbo z dne 27. 6. 2016 zavrnila, pri tem pa navajala, da je bila parc. št. ... k.o. ... že parcelirana s pravnomočno odločbo, št. 02112-665/2015-3 z dne 3. 6. 2015, na parc. št. ..., ... in ... te k.o.. Tožnik je v svoji vlogi tudi navajal, da, poleg navedenega, obstajajo razlogi, da se ta odločba izreče za nično, saj je bila izdana na podlagi nedovoljenega ravnanja.

2Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tako tožnikovo zahtevo za ukrepanje po nadzorstveni pravici zaradi razveljavitve odločbe GURS, št. 02112-665/2015-3 z dne 3. 6. 2015 (1. točka izreka), kot tudi za izrek ničnosti te odločbe (2. točka izreka). Navaja, da tožnik nima pravnega interesa za vlaganje zahteve za ukrepanje po nadzorstveni pravici in tudi ne za izrek ničnosti odločbe. Taka dva predloga namreč po določbi 275. in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) lahko vloži le stranka postopka. Iz podatkov GURS izhaja, da tožnik ni bil udeležen v postopku evidentiranja parcelacije, saj se je ta postopek vodil na zahtevo A.A. in B.B.. V nadaljevanju nato povzema določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), pojasnjuje postopek parcelacije, ugotavlja kdo so stranke v takem postopku, nato pa zaključuje, da tožnik ni ne predhodni in ne sedanji lastnik parc. št. ... k.o. ..., ki je bila predmet obravnave pri GURS in zato nima pravnega interesa, da bi zahteval ukrepanje po nadzorstveni pravici oziroma za izrek odločbe za nično. Prav tako ugotavlja, da tožnik v svoji vlogi ni z ničemer izkazal, da bi odločba GURS posegala v njegov pravni položaj in da lahko računa, da bi z uporabo izrednih pravnih sredstev pridobil pravno korist.

3Tožena stranka nadalje ugotavlja, da je tožnikova vloga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici tudi prepozna. Tožnik je svojo zahtevo oprl na drugi odstavek 274. člena ZUP, po katerem pa je dopustno zahtevati odpravo odločbe najkasneje v enem letu od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Sporno odločbo GURS sta B.B. in A.A. prejela dne 3. 6. 2015, kar pomeni, da je bil skrajni rok za vložitev zahteve za odpravo te odločbe po nadzorstveni pravici dne 3. 6. 2016.

4Tožena stranka je preverila tudi izpolnjevanje ničnostnega razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki ga uveljavlja tožnik, vendar pa tudi za uveljavljanje tega razloga pogoji niso izpolnjeni, saj ni izkazano, da bi bila izdana odločba posledica prisiljenja ali drugega nedovoljenega dejanja zoper organ, ki je odločal v zadevi. Takih okoliščin namreč tožnik ne izkazuje, pač pa je iz njegove vloge mogoče zgolj ugotoviti, da se ne strinja s sporno odločbo.

5Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V tožbi navaja, da ima pravni interes tako za vložitev predloga za ukrepanje po nadzorstveni pravici kot tudi za vložitev predloga na izrek ničnosti odločbe. Ko je bila objavljena ponudba za prodajo nepremičnine s parc. št. ... k.o. ..., je bil namreč edini sprejemnik ponudbe, ki je uveljavljal predkupno pravico kot kmet mejaš. Ta parcela pa je bila nezakonito pripojena k parc. št. ... k.o. .... Parc. št. ... k.o. ... so ponudili v prodajo A., ki so bili na svojo ponudbo vezani in tožnika niso mogli več izključiti. V trenutku, ko je tožnik ponudbo sprejel, je bila med njim in A. sklenjena pogodba pod odložnim pogojem, da bo ta pravni posel odobrila upravna enota. Kljub temu pa je bil s pripojitvijo te parcele k parc. št. ... k.o. ... tožnik izigran in to na način, kot je bilo ugotovljeno s sodbami sodišč v zadevi opr. št. P 85/2012 Okrajnega sodišča v Piranu. V tem postopku se je izkazalo, da je parc. št. ... k.o. ... gozd, za katerega pri prometu veljajo obvezni predpisi. A. so, da bi se izognili postopku odobritve pravnega posla za to parcelo, v upravnem postopku pri GURS izvedli združitev te parcele s parc. št. ... k.o. ... in nato dne 18. 12. 2002 z A.A. in B.B. sklenili aneks. To so uspeli storiti s pomočjo ponarejene urbanistične informacije B..

6Vrhovno sodišče, ki je odločalo v pravdni zadevi, je v sklepu II Ips 1271/2008 z dne 15. 3. 2012 navedlo, da je pogodba o odsvojitvi kmetijskega zemljišča, ki ni bila sklenjena v skladu z odločbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), nična. Ob tem tožniku ni odreklo pravnega interesa na zahtevek za ugotovitev ničnosti aneksa. Tožnik, katerega predkupna pravica je bila kršena, je uveljavljal ničnost ali neveljavnost pogodbe ter posledično izbris A.A. kot lastnikov na delu parc. št. ... k.o. ..., ki je bil prej parc. št. ... te k.o.. Tožnik ima zato pravni interes, da vlaga pravna sredstva v zvezi s sporno parcelacijo in odločbami GURS in zahteva vzpostavitev stanja, kot je bilo pred pripojitvijo parcel. Nenavadno je ravnanje GURS, ki je med tekom sodnega postopka izvedlo parcelacijo in o tem celo obvestilo sodišče. Parcelacija parc. št. ... k.o. ... ne bi smela biti izvedena in je zato odločba, s katero je bila izvedena, nična. Tožnik zato sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi, tožena stranka pa naj mu tudi povrne stroške postopka.

7Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnila vse razloge za svojo odločitev ter se opredelila do tožnikovih navedb v predlogu za ukrepanje po nadzorstveni pravici in izrek ničnosti odločbe. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

10Tožnik je pri toženi stranki vložil predlog za ukrepanje po nadzorstveni pravici, in sicer je predlagal, naj tožena stranka razveljavi odločbo GURS, št. 02112-665/2015-3 z dne 3. 6. 2015 (v nadaljevanju Odločba GURS), oziroma naj to odločbo izreče za nično. Sodišče iz podatkov upravnega spisa ugotavlja, da sta A.A. in B.B., kot solastnika nepremičnine s parc. št. ... k.o. ..., pri GURS dne 26. 5. 2015 vložila zahtevo v postopku evidentiranja te parcele. GURS je s prej navedeno odločbo odločila, da se parc. št. ... k.o. ... ukine in da se namesto te parcele oblikujejo parc. št. ..., ... in .... Odločba GURS je bila istega dne vročena A.A. in B.B., ki sta se odpovedala pravici do pritožbe zoper to odločbo.

11Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela na podlagi ugotovitve, da tožnik nima pravnega interesa niti za uveljavljanje zahtevka za ukrepanje po nadzorstveni pravici niti za izrek za nično v prejšnjem odstavku opisano Odločbo GURS. Zahtevo za odločanje po nadzorstveni pravici kot tudi zahtevo za izrek ničnosti odločbe lahko vloži stranka postopka (prvi odstavek 275. člena in prvi odstavek 280. člena ZUP), pri čemer med strankama v predmetnem postopku ni sporno, da tožnik v postopku GURS ni sodeloval niti kot stranka postopka niti kot stranski udeleženec. Kljub taki ugotovitvi tožnik meni, da ima v predmetnem postopku pravni interes, ki ga utemeljuje s sodbo Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. P 85/2012 z dne 26. 9. 2013, ki je postala pravnomočna dne 10. 5. 2016. S to sodbo je bilo odločeno, da je aneks k kupoprodajni pogodbi, ki je bil sklenjen med A.A. in B.B. in A. dne 18. 12. 2002, ničen in nima pravnega učinka ter da je neveljavna vknjižba lastninske pravice na A.A. in B.B. na delu parc. št. ... k.o. ..., ki predstavlja bivšo parc. št. ... ter je v elaboratu izvedenca za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru označena z rezervirano parc. št. ... k.o. ... in se pri tej parceli vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje na ime A.. Sodišče po javno dostopnih podatkih zemljiške knjige (zgodovinski izpisek) ugotavlja, da nekdanja parc. št. ... k.o. ... ni bila ukinjena in pripojena k parc. št. ... te k.o z Odločbo GURS, pač pa že po odločbi GURS, št. 90312-804/2002-2 z dne 14. 11. 2002 in po obvestilu o površini z dne 13. 12. 2002 (sklep Okrajnega sodišča v Piranu, opr. št. Dn. št. 3794/2002 z dne 18. 12. 2002).

12Iz upravnega spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Piranu po pravnomočnosti sodbe pri GURS vložilo zahtevo za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru. Ta zahteva je bila z odločbo GURS, št. 02112-737/2016-5 z dne 27. 6. 2016, zavrnjena z utemeljitvijo, da evidentiranje sprememb na podlagi elaborata sodnega izvedenca C.C., ki je bil izdelan za potrebe pravdnega postopka, ni bilo mogoče, ker v elaboratu ni bilo prikazano obstoječe stanje in predlog sprememb, ki se evidentirajo, tako kot to zahteva 8. člen ZEN.

13Pri odločanju ali ima tožnik pravni interes za predmetno zahtevo za ukrepanje po nadzorstveni pravici in za izrek ničnosti odločbe je po mnenju sodišča treba presoditi, kakšen učinek bi imela odprava Odločbe GURS. Kolikor bi bila ta odločba odpravljena, bi to pomenilo, da bi bile ukinjene sedaj obstoječe parc. št. ..., ... in ... k.o. ... ter ponovno vzpostavljena parc. št. ... te k.o. in to v enakem obsegu in z enakim lastništvom, kot je obstajala pred 3. 6. 2015, ko je Odločba GURS postala pravnomočna. Lastnika take parcele bi bila torej še vedno le A.A., parcela pa bi obsegala tudi tisti del, ki je bil kot nekdanja parc. št. ... k.o. ... že v letu 2002 pripojen k parc. št. ... te k.o.. To pomeni, da se z odpravo odločbe tožnikov pravni položaj ne bi v ničemer spremenil. Sodišče sicer razume, da je upravičen cilj tožnika, da se ponovno vzpostavi stanje v zemljiškem katastru, kot je obstajalo pred pripojitvijo parc. št. ... k.o. ... k parc. št. ... te k.o. (torej pred 18. 12. 2002) ter vzpostavi takrat obstoječe zemljiškoknjižno stanje, kar je s pravnomočno sodbo tudi odločilo Okrajno sodišče v Piranu. Tega pa tožnik ne more doseči s tem, da zahteva ukrepanje po nadzorstveni pravici zaradi odprave Odločbe GURS, saj se s tem njegov položaj, kot že navedeno, ne bi v ničemer spremenil. Nedvomno pa ima tožnik možnost, da na podlagi pravnomočne sodbe sodišča svojo zahtevo po ponovni vzpostavitvi katastrskega in zemljiškoknjižnega (lastniškega) stanja iz leta 2002 uveljavlja v drugih (pravdnih ali izvršilnih) postopkih.

14Sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnikova zahteva za odpravo Odločbe GURS po nadzorstveni pravici ne more biti predmet obravnave zato, ker je prepozna. Po določbi 277. člena ZUP se odločba o odpravi po drugem odstavku 274. člena tega zakona (očitna kršitev materialnega predpisa, na kar se sklicuje tožnik) lahko izda v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena. Kot je bilo že ugotovljeno, je bila Odločba GURS izdana dne 3. 6. 2015 in istega dne tudi vročena edinima strankama v postopku, to je A.A. in B.B.. Rok za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici je torej potekel že dne 3. 6. 2016, tožnik pa je svojo zahtevo vložil šele dne 10. 10. 2016, to je prepozno.

15Sodišče pritrjuje tudi odločitvi tožene stranke, da tožnik v zahtevi za izrek ničnosti Odločbe GURS ni izkazal, da bi bila ta izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja (5. točka prvega odstavka 279. člena ZUP) in se, da bi se izognilo ponavljanju, pridružuje argumentom in citirani sodni praksi, s katero je tožena stranka utemeljila svojo odločitev (5. in 6. stran ter prvi in drugi odstavek na 7. strani obrazložitve). Tožnik tudi v tožbi razlogov za izrek ničnosti Odločbe GURS ne izkazuje. Svojo zahtevo namreč utemeljuje le s tem, da navaja, da je aneks, ki so ga sklenili A.A. in B.B. in A., ničen in da taka pravnomočna odločitev sodišča zahteva, da se vzpostavi stanje, kot je bilo pred pripojitvijo parc. št. ... k parc. št. ... k.o. .... Tožnik torej dejansko uveljavlja, da je treba na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je bilo ugotovljeno, da je aneks, sklenjen med A.A. in B.B. in A., ničen, vzpostaviti prejšnje stanje, česar pa, kot je bilo že pojasnjeno v prejšnjih odstavkih, z odpravo Odločbe GURS ni mogoče doseči (gre za parcelacijo parc. št. ... k.o. ... v letu 2015 in ne za pripojitev parc. št. ... k parc. št. ... k.o. ... v letu 2002).

16Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

17K točki II izreka:

18Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.