VSM Sklep II Kp 1555/2018

Ob ugoditvi in reševanju pritožbe pooblaščenke zasebne tožilke V.R. ter ob reševanju pritožbe zagovornika obdolženega A.H. se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje.

1Okrožno sodišče v Murski Soboti je kot sodišče prve stopnje 4. 2. 2019 obdolženega A.H. spoznalo za krivega storitve dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je najprej za vsako od dejanj določilo kazen 3 mesece zapora in nato po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 še enotno kazen 5 mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi 1 leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženi dolžan vrniti stroške tega postopka iz 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, v plačati sodno takso v višini 120,00 EUR, kakor še potrebne stroške zasebne tožilke in potrebne stroške ter nagrado njene pooblaščenke. To je vsebina izreka izdanega v sodbi II K 1555/2018.

2Zoper sodbo sta se pritožila pooblaščenka zasebne tožilke in obdolženčev zagovornik. Prva se je pritožila zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega spozna za krivega storitve še kaznivih dejanj pod točko I in III zasebne tožbe ter mu za ti dve kaznivi dejanji izreče primerno kazensko sankcijo ali da sodbo razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obdolženčev zagovornik se je pritožil zaradi kršitve kazenskega zakona, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da obdolženega obtožbe oprosti ali da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Na zagovornikovo pritožbo je odgovorila pooblaščenka zasebne tožilke, ki nasprotuje uveljavljanim izpodbojnim razlogom ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in v delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožbeno sodišče je po opravljeni seji ugotovilo, da pooblaščenka zasebne tožilke utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in nato še po uradni dolžnosti (1. točka prvega odstavka 383. člena ZKP), da je v tej zvezi podana tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka tega člena, ki je pritožnica v kontekstu kot bo sledil v nadaljevanju obrazložitve te odločbe ni uveljavljala.

5Res je, kot to nenazadnje izhaja že iz razlogov napadene sodbe, da je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj žaljive obdolžitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1 in da sta bili dve takšni kaznivi dejanji iz opisa dejanj v izreku sodbe izpuščeni. Res je tudi, da je bilo slednje po istih razlogih storjeno zaradi upravičenega dvoma, da je obdolženi v tem delu storil dejanji kot sta mu bili v zasebni tožbi očitani. Pomeni, da sodišče prve stopnje o dveh kaznivih dejanjih od štirih iz zasebne tožbe po izreku sodbe ni odločilo ter da potemtakem predmeta obtožbe niti po pritožbeni presoji ni popolnoma rešilo. Še zlasti, ker so posredi štiri, časovno in krajevno samostojne storitve v ne povsem enakih okoliščinah, kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1 pa je formalno gledano osebno kaznivo dejanje, ki niti procesno ne more biti obravnavano na enak način kot to ustaljeno velja pri nadaljevanem premoženjskem kaznivem dejanju iz prvega odstavka 54. člena KZ-1.

6Odsotnost ustreznega izreka v sodbi ob hkratnih razlogih, po katerih bi naj takšen izrek v sodbi bil oziroma bi moral biti, vodi v nasprotje med izrekom in razlogi iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Še zlasti, ker je bil obdolženi po izreku sodbe samo obsojen, medtem ko je po razlogih od 1. do 20. točke obrazložitve sodbe mogoče utemeljeno sklepati, da je bil obtožbe, vsaj v delu tudi oproščen. Gre za podmeno, ki ji je pooblaščenka zasebne tožilke sledila pri uveljavljanju istovrstne kršitve določb kazenskega postopka z zatrjevanji o nasprotju med razlogi in o t.i. protispisnosti v tem delu sodbe, ki pa so se zaradi že zgoraj ugotovljenega nasprotja med izrekom in razlogi sodbe izkazala za brezpredmetna. Z nadaljnjimi pritožničinimi prizadevanji oz. s tistimi, ki se nanašajo na ostale izpodbojne razloge se pritožbeno sodišče glede na njihov predmet ter zaradi razveljavitvenih učinkov ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 392. člena ZKP ni ukvarjalo. Enako velja za vsa pritožbena prizadevanja obdolženčevega zagovornika, ki so po pritožbenem sodišču lahko preizkušena le tedaj, ko bistvene kršitve določb kazenskega postopka z navedenimi učinki niso bile ugotovljene.

7V novem sojenju bo sodišče prve stopnje posebej pozorno na vsebino in obseg predmeta obtožbe, ki ga mora temeljito pretresti in v celoti rešiti. V ta namen bo v okvirih svoje stvarne pristojnosti obravnavalo preostale navedbe iz obeh pritožb, do katerih se pritožbeno sodišče v tej odločbi po obrazloženem niti posredno ni moglo opredeljevati.