UPRS Sodba III U 38/2018-6

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 9/2018 z dne 12. 1. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

1Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrne.

2Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je strokovna služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani prejela tožnikovo vlogo z dne 8. 1. 2018, ki jo je socialni oddelek navedenega sodišča vpisal pod zadevo R 29/2014. V vlogi tožnik med drugim zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Toženka ni ugotavljala izpolnjevanja finančnih pogojev za dodelitev BPP, ker je zaključila, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se prošnji za dodelitev BPP ne ugodi, če je zadeva, v zvezi s katero prosilec prosi za dodelitev BPP, očitno nerazumna oziroma nima verjetnega izgleda za uspeh. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Toženka pojasnjuje, da je tožnik v vlogi z dne 8. 1. 2018 navedel, da uveljavlja absolutni ugovor zaradi sklepa Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, št. III U 203/2016-16 z dne 29. 11. 2017, zahteva izdajo ugotovitvene odločbe v zvezi z odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani, organa za BPP, št. Bpp 91/2017 z dne 16. 10. 2017, uveljavlja ugovor in pritožbo zoper sklepe Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, št. II Upr 112/2017-6 z dne 29. 11. 2017 in št. II Upr 230/2017-4 z dne 28. 11. 2017, ter zahteva umik sklepov Okrožnega sodišča v Novi Gorici pod št. I P 158/2015. Na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani torej uveljavlja BPP za zadeve, ki niso v pristojnosti tega sodišča. Toženka ga zato ni pozvala na popravo in dopolnitev prošnje v smislu nepopolne vloge, ampak je kot nesporno ugotovila, da je tožnikova vloga nerazumna, saj je njegovo pričakovanje oziroma zahtevek v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Tožnik uveljavlja BPP za zadeve iz pristojnosti Upravnega in Okrožnega sodišča v Novi Gorici, zato v socialni zadevi pod št. R 29/2014 nima verjetnega izgleda za uspeh. Zato je toženka prošnjo za dodelitev BPP, izraženo v vlogi z dne 8. 1. 2018, na podlagi 24. člena in drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

3Tožnik navedeno odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu. V tožbi opozarja, da gre za njegovo vlogo z dne 5. 1. 2018 in ne 8. 1. 2018. Citira, kaj je navedel v tej vlogi, in sicer, med drugim, da je podal zahtevo za umik sklepov I P 158/2015 Okrožnega sodišča v Novi Gorici ter umik vseh odločb, sodb in sklepov Upravnega sodišča, kot tudi odločb, sodb in sklepov Delovnega in socialnega sodišča ter odločb, sodb in sklepov Okrožnega sodišča, skupno s sklepi sodišča za verodostojno listino. Kot navaja, gre za absolutni ugovor zaradi nezmožnosti, da bi sam uveljavil pritožbo in torej zaradi nujne odobritve BPP, kar je dokazano z zahtevo predsednice Upravnega sodišča, da se tožniku odvzame poslovna sposobnost in določi skrbništvo. Zaradi invalidskega stanja je nujna obravnava na Delovnem in socialnem sodišču. Zadeva se namreč pokaže kot socialna. Tako je utemeljena zahteva, da se zadeva vrne navedenemu sodišču, pri katerem naj se tudi odobri BPP. Tožnik ne dovoli, da se prezre njegova starševska vloga; ker so sinu in hčerki nezakonito zaplenili okrog 7.000 EUR, gre za poseganje v družinske razmere in onemogočanje enakega obravnavanja. Prilaga sporočilo Upravnega sodišča RS, oddelka v Novi Gorici, št. II Upr 9/2018-2 z dne 22. 1. 2018, da tožnikovih vlog z dne 21. 12. 2017 in 5. 1. 2018 ne bo posebej obravnavalo oziroma da se že obravnavajo v okviru postopkov pri tem sodišču. Nadaljevale so se ali se bodo pri Vrhovnem sodišču, s predvidevanjem, da jih bo to zavrnilo, ker jih ni podala oseba s pravniškim državnim izpitom. Duševno invalidna oseba tako v Sloveniji nima pravice do enakega obravnavanja. Skrbnik je namreč le instrument prisile, zato je potrebna BPP. Smiselno tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno obravnavanje.

4Toženka je sodišču predložila spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

5Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov zadeve tožbi očitno treba ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

6Tožba je utemeljena.

7Glede na tožbene navedbe sodišče uvodoma pojasnjuje, da je sposobnost stranke, da sama opravlja dejanja v upravnem oziroma sodnem postopku, vezana na njeno poslovno sposobnost. Če je stranki poslovna sposobnost v celoti odvzeta oziroma v tem delu omejena, o opravljanju procesnih dejanj v imenu stranke in namesto nje odloča njen zakoniti zastopnik (46. in 47. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, ter 77. in 78. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Glede na listine v spisu ter sodišču znane podatke tožniku poslovna sposobnost ni v celoti ali delno odvzeta. Dejanja, ki jih je opravil v konkretnem postopku, tudi ne kažejo, da ne bi bil sposoben izražati svoje volje, v skladu z njo opravljati dejanj v postopku ter razumeti njihovega pomena. Po navedenem ni podlage, da bi ga moral v postopku izdaje izpodbijane odločbe (ali v tem sodnem postopku) zastopati zakoniti zastopnik in da bi bilo treba iz tega razloga izpodbijano odločbo odpraviti.

8Pač pa je moralo sodišče tožbi ugoditi, ker razlogi, ki jih je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla toženka, odločitve, kot je bila sprejeta, ne utemeljujejo. Ugotovitev, da prosilec uveljavlja dodelitev BPP za zadeve iz pristojnosti drugih sodišč oziroma sodišč druge vrste, ne daje podlage za zavrnitev prošnje za BPP kot neutemeljene na podlagi 24. člena ZBPP. Organ za BPP je dolžan upoštevati kogentne zakonske določbe o pristojnosti za odločanje o prošnjah za dodelitev BPP, ki jih vsebuje 31a. člen ZBPP. Po teh določbah o prošnji za dodelitev BPP odloča za prosilca krajevno pristojni organ za BPP ustreznega sodišča, in sicer: - okrožnega sodišča, v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo, - delovnega in socialnega sodišča, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov, - upravnega sodišča, v zadevah upravnih sporov, - tistega od navedenih sodišč, v katerega pristojnost sodi zadeva ustavne pritožbe, pobuda za presojo ustavnosti in zakonitosti, spori pred mednarodnimi sodišči in izvensodno poravnavanje sporov. V tej zvezi je na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP relevanten tudi peti odstavek 65. člena ZUP, iz katerega izhaja, da če organ po pošti dobi vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ (za BPP in v katerem delu) jo je pristojen sprejeti, vlogo (v tem delu) brez odlašanja pošlje pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če ne more ugotoviti, kateri organ je za vlogo pristojen, izda sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga pošlje stranki. Navedeno pa ne pomeni, da organ za BPP pred morebitnim zavrženjem vloge (prošnje za BPP) ne bi smel oziroma moral razčistiti za postopanje pomembnih okoliščin (primerjaj sodbo tega sodišča, št. II U 37/2013 z dne 3. 4. 2013) in v tem smislu, ob uporabi prvega odstavka 67. člena ZUP, stranke pozvati, naj dovolj jasno opredeli, za katero zadevo oziroma zadeve uveljavlja dodelitev BPP (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP), od česar je glede na zakonsko ureditev odvisna ne le sposobnost prošnje za obravnavanje, ampak tudi pristojnost za odločanje o njej. V tej zvezi sodišče pripominja še, da v vlogi z datumom 5. 1. 2018, ki jo je Delovno in socialno sodišče prejelo 8. 1. 2018 in ki jo je toženka obravnavala kot prošnjo za dodelitev BPP, tožnik ne omenja le zadev, vodenih pri Upravnem sodišču RS ter Okrožnem sodišču v Novi Gorici, ampak poleg zahteve za umik vseh odločb, sodb in sklepov navedenih sodišč, skupno s sklepi sodišča za verodostojno listino, zahteva tudi umik vseh odločb, sodb in sklepov Delovnega in socialnega sodišča. V tožnikovi vlogi s sklepnim datumom 21. 12. 2017, ki se prav tako nahaja v toženkinem BPP spisu in katere vsebino toženka deloma povzema v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pa je omenjen še dopis Delovnega in socialnega sodišča z dne 17. 11. 2017 in dopolnitev ustavne pritožbe.

9Glede na vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.