47. člen ZUP

Obveznost začasnega skrbnka preneha, ko se postavi stalni skrbnik, ali ko postane odločba, s katero sodišče odloči, da ni razlogov za postavitev pod skrbništvo pravnomočna.

Toženka bi morala ravnati skladno s 49. členom ZUP in ugotoviti, kdo tožnico sploh lahko zastopa, ter tudi, ali je to dejansko oseba, ki v tem primeru opravlja procesna dejanja. Navedeno bi morala v izpodbijanem sklepu pojasniti, tako da bi bil v tem pogledu mogoč preizkus. Obrazložiti bi morala, ali A. A., ki je (edini) vložil umik z dne 19. 10. 2021, lahko nastopa kot tožničin zakoniti zastopnik. Toženka je bila namreč, še pred izdajo izpodbijanega sklepa obveščena, da A. A. ni bil pooblaščen za vložitev umika prijave z dne 19. 10. 2021.

Glede na to, da je po določbah ZNP v postopkih odvzema in vrnitve poslovne sposobnosti omogočeno, da osebe, na katere se postopek nanaša, samostojno vlagajo vloge, torej tudi pritožbe zoper odločitve sodišča o odvzemu poslovne sposobnosti ali o zavrnitvi vloge za vrnitev poslovne sposobnosti, je torej razumljivo, da lahko takšna oseba samostojno vloži tudi vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev navedenega pravnega sredstva. Drugačna razlaga ne bi bila sprejemljiva in skladna z namenom uresničevanje pravice do sodnega varstva.

Organ mora v obnovljenem postopku odločiti tudi o usodi svoje odločbe iz prvega postopka. V obravnavani zadevi tega ni storil, s čimer je bistveno kršil določbe ZUP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa. Nastala je namreč situacija, kot sta o istem pravnem sredstvu istega vlagatelja izdana dva upravna akta – o zavrnitvi in zavrženju pritožbe. Sodišče se ne strinja s stališčem toženke, da pritožnikovega skrbnika v tej zadevi ni bilo treba pozvati, ali daje soglasje k pritožbi, saj bi s tem negirala razlog, zaradi katerega je postopek obnovila – tega, da je pritožbo vložila procesno nesposobna stranka, ne pa njen skrbnik.

Potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe je potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, v konkretnem primeru je to datum pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o imenovanju tožnikovega skrbnika. Glede na predloženo potrdilo je odločba o imenovanju skrbnika postala dokončna šele 28. 5. 2015 in šele s tem dnem je imenovani skrbnik pridobil upravičenje opravljati naloge tožnikovega skrbnika, vključno z zastopanjem v upravnih in sodnih postopkih. To pa pomeni, da tožnika v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, ni zastopal njegov zakoniti zastopnik, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Tožeča stranka v tožbi nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednem ukrepu lahko vloži banka. Tožeča stranka ima pa možnost, da toži in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350.a člena ZBan-1, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnic in obveznic in med višino poplačila, do katere bi bila kot njihov imetnik upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe. Z navedbami, s katerimi utemeljuje kršitev ustavne pravice do sodnega varstva tožeča stranka ne prepriča in ne pove, v čem bi bil njen položaj v primeru upravnega spora boljši od tistega, ki ga ima v primeru zahteve za povrnit

Ker tožnik, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, v skladu z drugim odstavkom 46. člena ZUP ne more samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, bi moral organ skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.

Toženka je odločitev oprla na nepravilno stališče, da tožnik ne more biti stranka v postopku. Prošnjo za BPP je namreč vložila oseba (tožnik), ki je omejeno procesno sposobna glede upravnih postopkov. Takšno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik. Glede na navedeno bi moral organ za brezplačno pravno pomoč skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.

Tožnika, ki mu je bila delno odvzeta opravilna sposobnost, bi ob vložitvi vloge za začetek postopka in v nadaljnjem postopku moral zastopati skrbnik oziroma bi moral skrbnik odobriti njegova dejanja.

Iz določbe 265. člena ZUP izhaja, da se zahteva po izkazanosti okoliščin na nivoju verjetnosti nanaša le na tiste okoliščine, na katere se predlog opira, ne pa tudi na tiste, ki se nanašajo na pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka. Pravočasnost vložene vloge je treba izkazati z gotovostjo, kar pomeni, da mora biti organ na podlagi vseh okoliščin primera prepričan, da je bil predlog vložen znotraj subjektivnega roka. Če sta tožnika šele ob pregledu spisa zvedela, da je bila odločba o spremenjenem gradbenem dovoljenju že izdana, enačenje seznanjenosti s številko zadeve z védenjem, da je bila odločba izdana, ni utemeljeno.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.

Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.