VSL Sklep I Cpg 378/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 12. 9. 2018.

2Zoper sklep se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremni tako, da ugodi njenemu predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Tožena stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. XI Pg 1498/2016 z dne 15. 5. 2018, vložila pritožbo, v zvezi s katero ji je sodišče prve stopnje poslalo plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 22. 8. 2018. Tožena stranka je nato dne 12. 9. 2018 vložila pravočasen predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.

5Po določilu 2. odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) mora predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks med drugim vsebovati tudi soglasje stranke, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Ker takšnega soglasja toženkin predlog ni vseboval, jo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odstavka 1. in 12. člena ZST-1 v zvezi s 1., 3. in 5. odstavkom 108. člena ZPP s sklepom z dne 9. 4. 2019 (red. št. 52 spisa) pravilno pozvalo na dopolnitev predloga tako, da bo podala omenjeno soglasje, za kar ji je določilo 8 dnevni rok od prejema sklepa ter jo hkrati še opozorilo, da bo v nasprotnem primeru njen predlog zavrglo. Iz izreka kot tudi iz obrazložitve omenjenega pozivnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko pozvalo k dopolnitvi njenega predloga iz 12. člena ZST-1, torej predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Zato niso utemeljene pritožbene navedbe tožene stranke v smeri, da naj bi jo sodišče prve stopnje pozvalo le k dopolnitvi njenega predloga za oprostitev plačila sodne takse.

6Kot izhaja iz vročilnice pripete k red. št. 52 spisa, je bil navedeni sklep toženi stranki pravilno vročen dne 18. 4. 2019. Nasprotne pritožbene so povsem pavšalne in z ničemer izkazane. Osemdnevni rok za dopolnitev predloga se je tako iztekel dne 26. 4. 2019. Ker tožena stranka ni sledila povsem jasnim navodilom sodišča prve stopnje o tem, kako mora svoj predlog dopolniti, je ta ostal nepopoln oziroma nesposoben za obravnavanje, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju v celoti pravilna (5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

7Ne držijo pritožbene navedbe, da naj sodišče prve stopnje ne bi odločilo tudi o toženkinem predlogu za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je njen predlog za taksno olajšavo v celoti zavrglo, saj ta kot celota ni bil sposoben za obravnavo.¹ Namreč skladno z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora tako predlog za oprostitev, kot tudi za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vsebovati soglasje stranke, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s pozivnim sklepom sodišča prve stopnje in omenjenega soglasja ni predložila, sodišče prve stopnje ni moglo celostno ugotoviti njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva tako pri odločanju o oprostitvi, kot tudi odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse (5. odstavek 11. člena in 12.b člen ZST-1). Utemeljenosti njenega predloga tako ni moglo preizkusiti.²

8Določbe 12. člena ZST-1 niso same sebi namen, saj te podatke in izjave sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi.³ V skladu s 5. odstavkom 12.a člena v zvezi z 2. odstavkom 12.b člena ZST-1 sodišče ugotavlja premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke tako, da po uradni dolžnosti iz obstoječih zbirk podatkov pridobi za to potrebne podatke, med drugim tudi tiste, ki štejejo za davčno tajnost. Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06 s spremembami, ZDavP-2), ki določa, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih davčnemu organu posreduje zavezanec, kot tudi druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ (1. odstavek 15. člena ZDavP-2), pri čemer se za davčno tajnost ne šteje zgolj davčna številka poslovnih subjektov (2. odstavek 15. člena ZDavP-2). Skladno s 4. odstavkom 46. člena Zakona o finančni upravi (Ur. l. RS, št. 25/14, ZFU) finančna uprava pridobiva podatke iz 49. člena tega zakona, ki jih vodi v davčnem registru in podatke, ki jih vodi v evidencah iz 2. odstavka 60. člena tega zakona, s povezovanjem davčnega registra, omenjenih evidenc ter zbirk podatkov številnih drugih upravljavcev (npr. AJPES, GURS, KDD, ministrstva, pristojnega za infrastrukturo in prostor (evidenca registriranih vozil), Uprave RS za pomorstvo (Vpisnik morskih čolnov), upravnih enot (Vpisnik plovil) itd.). Podatki, ki so zajeti v davčnem registru, so navedeni v 49. členu ZFU, in sicer gre med drugim za podatke o davčni številki, firmi, sedežu, nadalje za številke plačilnih računov v RS in zunaj nje, podatke o kapitalskih naložbah, podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, podatke o poslovnih enotah ter druge podatke. Navedeno pomeni, da davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o gmotnem stanju pravne osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi soglasje stranke kot oziroma ker to zakon tudi zahteva (5. alineja 2. odstavka 12. člena ZST-1 in 18. člen ZdavP-2). Glede na pojasnjeno, dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke, da poda soglasje, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.⁴ Ker tega ni storila in torej ni sledila povsem jasnim navodilom sodišča prve stopnje o tem, kako mora predlog dopolniti, da bo ta sposoben za obravnavanje, je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju, kot že zgoraj pojasnjeno, v celoti pravilna (5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

9Tožena stranka ne more doseči drugačne odločitve z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili, da izpolnjuje pogoje za olajšavo pri plačilu sodne takse. Dejstvo, da je bil njen predlog zavržen, vsebinsko presojo takšnih razlogov onemogoča.⁵

10Neutemeljeni pa so tudi pavšalni pritožbeni očitki o kršitvi toženkine pravice do izjave, pravnega sredstva, dostopa do sodišča, zasebne lastnine, svobodne gospodarske pobude ter načela pravne in socialne države. Sodišče prve stopnje toženkinega predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ni spregledalo, pač pa ji je skladno z zakonom (3. odstavek 1. in 12. člena ZST-1 v zvezi s 1. in 3. odstavkom 108. člena ZPP) s sklepom z dne 9. 4. 2019 naložilo dopolnitev tega predloga. Vendar tožena stranka naloženega ni izpolnila, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni storila. Navedeni sklep sodišča prve stopnje ji je nalagal dolžno ravnanje, tožena stranka pa je tista, ki je ta sklep enostavno prezrla. Po oceni pritožbenega sodišča te opustitve oziroma njenih posledic ne more prelagati na sodišče prve stopnje. Dejanja oziroma opustitve stranke, ki sklepa sodišča ne spoštuje in ne ravna, kot ji je bilo naloženo, imajo posledice. Posledica neravnanja po sklepu z dne 9. 4. 2019 je, da se njen predlog za taksno olajšavo zavrže (5. odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1), na kar je bila tožena stranka opozorjena v samem sklepu. Tožena stranka se je tako sama prikrajšala za vsebinsko obravnavo svojega predloga in za morebitno olajšavo pri plačilu sodne takse za pritožbeni postopek.⁶

11S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

12Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

¹ S tem ko je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za oprostitev plačila sodne takse, je s tem obenem zavrglo tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse (smiselno enako npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 296/2016 z dne 1. 4. 2016 in opr. št. I Cp 256/2015 z dne 2. 2. 2015).
² Podobno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 337/2018 z dne 26. 2. 2018 in opr. št. III Ip 2337/2017 z dne 25. 9. 2017.
³ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 220/2018 z dne 17. 4. 2018.
⁴ Podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Ip 2645/2018 z dne 18. 10. 2018, opr. št. II Cpg 156/2018 z dne 23. 3. 2018 in opr. št. III Ip 2337/2017 z dne 25. 9. 2017.
⁵ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 994/2017 z dne 1. 12. 2017.
⁶ Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 635/2018 z dne 15. 3. 2019, smiselno enako pa tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 435/2018 z dne 4. 7. 2018.