15. člen ZDavP-2

Zmotno je stališče, da mora drug organ, ko odloča o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, obravnavati zahtevane informacije kot davčno tajnost le, če bi te informacije obdeloval izključno z namenom, da bi davčni organ na njihovi podlagi odločil o davčni obveznosti. ZDIJZ ni edini predpis, ki ureja dostop do informacij državnih organov, ampak je eden od zakonov, ki urejajo to področje v okviru in v skladu z drugim odstavkom 39. člena Ustave. Zato je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja določeno področje izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Če bi namreč za pridobitev iste informacije veljali različni pogoji v primeru, če bi jo posredovali različni organi, bi šlo za očitno izigravanje zakonskih omejitev in varstev, ki so jih določili ZDIJZ in drugi relevantni zakoni. Odgovor na vprašanje, ali davčna tajnost zavezuje tudi drug državni organ, ki podatke pridobi v okviru svojega upravnega postopka, a ne od davčnega organa in pred začetkom davčnega postopka, izhaja iz drugega dela 16. člena ZDavP-2, ki nalaga varstvo davčne tajnosti vsem drugim osebam, ki so zar

Revizija se dopusti glede vprašanj: ◦ Ali je treba v primeru, ko so bila nova dejstva, pomembna za obdavčitev na podlagi obnove postopka, ugotovljena v DIN, vedno šteti, da je davčni organ za ta dejstva izvedel na dan sestave zapisnika o DIN? ◦ Ali ravnanje sodišča, ki zavrne dokazni predlog z zaslišanjem prič z utemeljitvijo, da predlagani dokazi k razjasnitvi za to zadevo relevantnega dejanskega stanja ne bi pripomogli, čeprav je tožnik zaslišanje teh prič predlagal ravno za dokazovanje dejstev, ki iz listinskih dokazov ne izhajajo, so pa za odločitev v postopku bistvena in katerih z listinskimi dokazi niti ne more dokazovati, pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno? ◦ Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožnikova prejeta denarna sredstva, kljub že izoblikovani sodni praksi Vrhovnega sodišča, opredelilo kot njegov obdavčljiv dohodek?

Ker tožnica v postopku ni izkazala predaje posojila družbi, tudi posledično ni izkazala, da bi bili zneski, ki so ji bili v letu 2013 nakazani s strani te družbe na njen TRR, vrnitev posojila. Davčni organ je te prejemke obravnaval kot druge dohodke in odmeril dohodnino.

Za izdajo sklepa o obnovi zadostuje verjetna izkazanost obnovitvenega razloga. Dovolj je torej, da se ugotovijo nova dejstva in dokazi, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila za dejstva oziroma dokazi navedeni in uporabljeni v prejšnjem postopku. Kljub temu, da ZDoh, ki je veljal do 31. 12. 2004, za razliko od ZDoh-1 in ZDoh-2, plačila v obliki opcij nakupa delnic po vnaprej določeni ceni ni opredeljeval kot bonitete, je to po ustaljeni sodni praksi vrhovnega sodišča mogoče uvrstiti med osebne prejemke, od katerih se je na podalgi 15. člena ZDoh obračunal davek.

Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, po presoji pritožbenega sodišča pomeni, da ZST-1 terja, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev po presoji pritožbenega sodišča pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s posebnim pooblastilom. Nenazadnje že ZST-1 določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in tudi njeni polnoletni družinski člani.

Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora tako predlog za oprostitev, kot tudi za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse vsebovati soglasje stranke, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s pozivnim sklepom sodišča prve stopnje in omenjenega soglasja ni predložila, sodišče prve stopnje ni moglo celostno ugotoviti njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva tako pri odločanju o oprostitvi, kot tudi odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse. Določbe 12. člena ZST-1 niso same sebi namen, saj te podatke in izjave sodišče potrebuje, da lahko predlog vsebinsko preizkusi. Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem položaju tožene stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti tožene stranke, da poda soglasje, da lahko sodišče z namenom ugotavljanja njenega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.

Dolžnica ni podala soglasja o tem, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke po uradni dolžnosti pridobi tiste podatke, ki so davčna tajnost, zato je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse nepopoln. Kateri podatki so davčna tajnost, je definirano v 15. členu Zakona o davčnem postopku.

Kar se tiče zahtevanih podatkov in izjav v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Zahteva po tem, da stranka poda soglasje za vpogled v podatke, ki predstavljajo davčno tajnost, pomeni zahtevo, da sodišče od stranke pred vpogledom v podatke o njenem premoženjskem stanju, brez katerih o njenem predlogu ne more vsebinsko odločati, pridobi osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, in sicer osebno privolitev v pisni obliki. Navedeno pa pomeni, da takšnega soglasja za stranko ne more podpisati njen pooblaščenec, temveč ga stranka lahko podpiše le osebno. Za takšno osebno privolitev pooblaščenca ni mogoče pooblastiti niti s poseb

Pri vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks je bistvenega pomena, da stranka (ter tudi njeni družinski člani) v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks poda soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Davčno tajnost predstavljajo praktično vsi podatki o premoženjskem stanju osebe, zato je bistvenega pomena, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke pred tem za pridobitev teh podatkov pridobi takšno soglasje stranke in njenih družinskih članov.

Iz določb petega poglavja ZDavP-2, ki se nanaša na varovanje podatkov, izhaja, da gre pri podatkih, ki se zberejo v davčnem postopku od zavezancev za davek in pri drugih podatkih, ki se zberejo v zvezi z davčno obveznostjo zavezanca za davek, za podatke, ki se varujejo kot zaupni s tem, da je posebej določeno komu je mogoče te podatke razkriti, pod katerimi pogoji in tudi v katerem obsegu. Takšni so tudi podatki o številkah plačilnih računov v Sloveniji in zunaj nje, ki jih na podlagi 17. točke drugega odstavka 49. člena ZFU vsebuje davčni register in ki se pridobivajo v zvezi z davčno obveznostjo oziroma za namene pobiranja davkov, kar določa tretji odstavek 48. člena ZFU. Gre torej za podatke, ki se varujejo kot osebni in obenem kot davčna tajnost in ki se zbirajo s točno določenim namenom.

Terjatev lahko preneha na več načinov, eden od teh načinov pa je odpust dolga. Po prvem odstavku 319. člena OZ obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja. Enostranski odpis obveznosti v poslovnih knjigah ene stranke zato ne zadostuje za pravni zaključek, da terjatev ne obstaja več, kot zmotno menita oba davčna organa. Na to lahko kaže tudi dejstvo, da je pravna oseba kasneje (po odpisu terjatve) vložila tožbo na plačilo kupnine iz tega pravnega posla, kar poudarja tožnik. Po presoji sodišča davčni organ ni brez dvoma ugotovil, ali je terjatev prenehala oziroma v kakšni višini je prenehala. Šele v primeru, da je terjatev prenehala, je lahko stvar nadaljnje presoje, v kakšni višini je bil tožnik obogaten. Z vidika davčnega prava je bistveno, ali tožnik utemeljeno ni plačal drugega obroka kupnine. Tožnik ves čas postopka zatrjuje, da gre za obstoj stvarnih napak na nepremičnini (kar deloma izhaja tudi iz dokumentov, ki se nanje oba davčna organa sklicujeta) in s tem utemeljuje znižanje dogovorjene kupnine. Odločitev, da je tožnik prejel drug dohodek, bi bila tako utemeljena v primeru, ko znižanje kupnine ne b

V primeru, ko revident ni prijavljal dohodkov in ni bil zaposlen, davčni organ pa ugotovi premoženje neznanega izvora (pridobljeno 5 let pred uvedbo postopka), ki ga revident ni prijavil, mora davčni zavezanec - revident v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDavP-2 dokazati, da gre za premoženje, za katerega ni zakonite podlage, da bi bilo obdavčeno v Sloveniji, oziroma da je davčna osnova od tako ugotovljenega premoženja nižja, kot pa jo je ugotovil davčni organ, sicer podleže obdavčitvi po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Postopek pred izdajo upravne odločbe, v upravnem postopku ugotovljeno dejansko stanje in dokazna ocena upravnega organa ne morejo biti predmet presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku, saj to ZUS-1 (primerjaj 2. točko prvega odstavka 75. člena in 2. točko prvega odstavka 85. člena ZUS-1; drugi odstavek 85. člena ZUS-1) izrecno izključuje. V postopku obnove odmere dohodnine za leto 2004 so bile pravilno uporabljene procesne določbe (druga alineja prvega odstavka in tretji odstavek) 68. člen ZDavP-2 in kot materialni predpis za leto 2004 veljavni ZDoh, zato načeli zakonitosti in prepovedi povratne veljave predpisov nista bili kršeni. <

Davčni organ je za dejstvo, da je imel tožnik prilive na bančni račun v Avstriji tudi v letu 2006 (in ne zgolj v letu 2002 in 2003) in za dejstvo, da bi ti prilivi (zaradi njihove narave), mogli pripeljati do drugačne odmere dohodnine za leto 2006, izvedel šele s prejemom odgovora avstrijskega davčnega organa dne 26. 9. 2011, zato je bil sklep o obnovi postopka odmere dohodnine za leto 2006 z dne 27. 10. 2011 sodišča izdan pravočasno, v šestmesečnem subjektivnem roku iz drugega odstavka 89. člena ZDavP-2.

Tožena stranka bi v konkretnem primeru pri presoji upravičenosti do dostopa do zahtevane informacije morala izvesti tudi test sorazmernosti med ustavno pravico prizadete stranke in zakonsko zavarovanim interesom oziroma pravico tožnika do varovanja davčne tajnosti. Presoditi bi torej morala ali je z uresničitvijo pravice do dostopa do informacije javnega značaja v interesu prosilca tudi v zadostni meri spoštovano varstvo davčne tajnosti kot sestavnega dela pravice do zasebnosti in integritete visokošolskih profesorjev v zvezi z zahtevanimi podatki.