VSL Sklep III Cpg 248/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:III.CPG.248.2019Področje: civilno procesno pravo, stečajno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–9▾
Jedro povzetek sodišča
Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1Predsednica Okrožnega sodišča v Mariboru je s sklepom z dne 25. 3. 2019 zavrgla zahtevo vlagateljev A. A. in B. B. z dne 12. 3. 2019 za izločitev okrožne sodnice mag. C. C., ker je bilo že večkrat v stečajnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da vlagatelja nista upnika, oziroma nimata procesne legitimacije in tudi ne položaja stranke postopka. Predsednica sodišča je zato nedovoljeno zahtevo zavrgla.
2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sta vlagatelja prvo zahtevo za izločitev sodnice mag. C. C. podala že dne 11. 12. 2017, ki je bila s sklepom razpravljajoče sodnice St 001 z dne 15. 12. 2017 zavržena iz razloga, ker vlagatelja nista stranki postopka. Ta sklep je bil potrjen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 61/2018 z dne 6. 2. 2018. Da vlagatelja v predmetnem stečajnem postopku nimata procesne legitimacije je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani še s sklepom Cst 326/2017 z dne 7. 6. 2017 in Cst 517/2018 z dne 23. 10. 2018, kjer je še posebej pojasnilo, da pritožnika nista upnika in da je njuno navajanje v tej smeri zmotno.
3Pritožnika sta zoper zgoraj navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču sta predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da stečajno sodnico mag. C. C. v postopku St 001 izloči.
4Pritožba ni utemeljena.
5Pritožnika v pritožbi navajata, da so njuni očitki v zvezi z izločitvijo stečajne sodnice mag. C. C. podkrepljeni z verodostojnimi dokazi in listinami, ki so sodišču znani. Predlagatelja sta sodišču predložila verodostojne listine o nezakonitem ravnanju stečajnega upravitelja D. D. Stečajna sodnica mag. C. C. ni opravljala dolžnega nadzora oziroma ni zagotavljala temeljnega procesnega jamstva, to je nepristranosti odločanja. Zato je prišlo do oškodovanja stečajne mase v višini cca 100.000,00 EUR iz naslova dajanja parkirnih prostorov v najem. Predlagatelja priznavata, da nista stranki v postopku, vendar imata pravni interes in pravico ter dolžnost opozoriti pristojne organe na nepravilnosti v stečajnem postopku, saj tako narekuje Ustava RS in tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah (13. člen). Nedopustno je, da stečajna sodnica C. C. v izjavi z dne 21. 3. 2019 navaja, da se predlog zavrže, ker vlagatelja nista stranki postopka, hkrati pa ignorira očitane dokaze zato, da zakrije svojo nepristranskost v tem stečajnem postopku. Predsednica sodišča E. E. je seznanjena z očitki in dokazi zoper stečajno sodnico mag. C. C. in kljub temu, da je do nje segel glas, v navedenem sklepu z dne 25. 3. 2019 ni uporabila tega kot podlago za odločitev v zadevi glede na določilo 6. točke 70. člena ZPP. Zaradi tega je pritožnik na Specializirano državno tožilstvo v Ljubljani podal naznanilo kazenske odgovornosti zoper predsednico Okrožnega sodišča v Mariboru E. E.
6Pritožba ni utemeljena.
7Stranka glavnega postopka je oseba, ki je v glavnem postopku zaradi insolventnosti upravičena opravljati procesna dejanja, to pa je vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ZFPPIPP). Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev določene v 59. členu ZFPPIPP (57. člen ZFPPIPP). Pritožnika sama navajata, da nista upnika v obravnavanem stečajnem postopku. V stečajnem postopku do izteka roka za prijavo terjatev, svojih terjatev nista prijavila. Da v obravnavanem postopku nimata procesne legitimacije pa je pritožnikoma že večkrat pojasnilo tako prvostopenjsko, kot tudi pritožbeno sodišče1.
8Ker pritožnika nista upnika tega stečajnega postopka tudi nimata pravice predlagati izločitve stečajne sodnice. Izločitev sodnika lahko v postopku zahtevajo le stranke postopka (prvi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
9Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so bistvene za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni ter niso podane niti kršitve na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1 Glej sklepe VSL Cst 326/2017 z dne 7. 6. 2017, Cst 61/2018 z dne 6. 2. 2018 in Cst 517/2018 z dne 23. 10. 2018.
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 22. 8. 2019Nazaj na vrh ↑