UPRS Sodba II U 325/2016-11

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-109/2016/3 z dne 15. 7. 2016 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 314,14 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper obvestilo št. 06121-510/2014/11 z dne 7. 3. 2016. Kot izhaja iz obrazložitve je gradbeni inšpektor tožečo stranko v zvezi z njeno prijavo z dne 2. 4. 2014 glede suma nelegalne, neskladne in nevarne gradnje na zemljiščih s parc. št. 1695/2, 1700/1 in 1708/2 vse k.o. ... obvestil, da je opravil inšpekcijski pregled objekta in zaslišal investitorko sporne gradnje. Ugotovil je, da je gradnja izvedena v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem št. 3515-1480/2004-7108 z dne 13. 7. 2005 in da je bilo v zvezi z gradnjo izdano uporabno dovoljenje št. 351-873/2010-14 (7122) z dne 13. 9. 2010. Inšpektor je ugotovil, da investitorka prostore uporablja v skladu z izdanimi dovoljenji in da se stanje v zvezi z gradnjo po izdanih dovoljenjih ni spremenilo, zato ni pogojev za uvedbo postopka in za izdajo odločbe po 154. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Na zaprosilo pooblaščenca tožeče stranke z dne 26. 2. 2016 je gradbeni inšpektor z dopisom z dne 7. 3. 2016 stranke ponovno seznanil o zadevi. Ministrstvo se sklicuje na določbe tretjega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) in 43. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter dodaja, da je mogoče tožeči stranki priznati položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku pod pogojem, da je postopek uveden. V danem primeru postopek ni bil uveden, ampak je inšpektor tožnike kot prijavitelje le obvestil, kaj je ugotovil v zvezi z njihovo prijavo. Inšpektor je moral v smislu ugotavljanja pogojev za uvedbo postopka po uradni dolžnosti preveriti navedbe tožnikov v prijavi, to pa je lahko storil le tako, da si je ogledal gradnjo, na katero se je prijava nanašala, in zaslišal investitorje sporne gradnje. Glede na ugotovitve inšpektorja, da ni pogojev za uvedbo postopka, je inšpektor pojasnil, da ni pogojev za ukrepanje po ZGO-1. Ker postopek ni bil uveden, tožniki v neuvedenem postopku ne morejo imeti položaja stranskega udeleženca in zahtevati vročitve odločbe o stvari sami. Glede na to je ministrstvo pritožbo tožeče stranke po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavrglo.

2Tožeča stranka v vloženi tožbi navaja, da je stališče ministrstva, da postopek ni bil uveden in da zato pritožniki ne morejo imeti statusa stranskega udeleženca, nepravilno. Prav tako je nepravilno stališče, da bi naj šlo pri tožnikih za varstvo dejanskih in ne pravnih koristi. Bistvena kršitev določb postopka in 25. člena Ustave RS pa je storjena tudi s tem, ker obvestilo ne vsebuje pouka o pravnem sredstvu. V inšpekcijskem postopku inšpektor odloča v interesu javne koristi o pravicah in obveznostih zavezancev, po ustaljeni sodni praksi pa lahko inšpektorjeva odločitev pomeni tudi poseg v koristi ali v drugačno spremembo pravnega položaja drugih oseb, torej oseb, ki v inšpekcijskem postopku niso zavezanci. Taka oseba zato lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če določno izkaže, da so z inšpektorjevo odločitvijo prizadete kakšne njene pravice ali pravne koristi. Te pa so, kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up 2411/06-12 z dne 22. 5. 2008, lahko prizadete tudi z neukrepanjem inšpektorja. Glede tega je treba upoštevati določbe 43. člena ZUP.

3Nepravilno je stališče v izpodbijani odločitvi, da postopek ni bil uveden. Ta je bil uveden, inšpektor pa ni sprejel nobenih ukrepov, ker je zmotno menil, da niso podane kršitve. Inšpektor je izvajal dejanja oziroma vodil upravni postopek, saj je opravil ogled, zaslišal investitorko, vpogledal v gradbeno in uporabno dovoljenje in presojal zatrjevane kršitve v prijavi. Upoštevajoč določbe 127. do 129. člena ZUP je bil postopek uveden in se je končal tako, da inšpektor ni sprejel ukrepov.

4Ko je posamezniku oziroma tožnikom onemogočeno, da bi sodelovali v postopku, v katerem se odloča o njihovih pravicah in pravnih koristih, je kršena tudi ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, podana pa je tudi kršitev iz 2. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Z odločitvijo inšpektorja, da izda obvestilo, torej da ne ukrepa, so prizadete pravne koristi tožnikov (lastninska pravica, pravica do zdravja, življenja) in ne samo dejanski interes. Tožniki so namreč solastniki zemljišč št. 1697/0 in 1698/0 k.o. ..., na katerih stoji poslovni objekt, v katerem se opravlja skladiščenje mineralnih gradiv za prenovo zgradb kulturne dediščine in nahaja gradbeni laboratorij. Inšpekcijska zavezanka družba A. d.o.o. je lastnica sosednjih zemljišč, na katerih ima avtopralnico, trgovino s tehničnim blagom, prostor za montažo in skladiščenje avtoplaščev ter gostinski lokal. Nevarnost za tožnike in njihovo nepremičnino izhaja iz nepremičnin zavezanke. V nadaljevanju tožeča stranka opisuje konkretne okoliščine dejanske gradnje, odmike od nepremičnine tožeče stranke in okoliščine, zaradi katerih meni, da v obravnavanem primeru pogoji požarne varnosti niso izpolnjeni. Navedeno izhaja tudi iz izvedenskega mnenja B.B., ki je bilo pridobljeno v sodnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru in izvedenca C.C. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne ministrstvu v nov postopek oziroma podredno razveljavi. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

5Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6Tožba je utemeljena.

7Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev Ministrstva za okolje in prostor, da zavrže pritožbo tožnikov zoper obvestilo št. 06121-510/2014/11 z dne 7. 3. 2016. Odločitev temelji na ugotovitvi, da postopek ni bil uveden, tožniki pa v neuvedenem postopku ne morejo imeti položaja stranke.

8Tožeča stranka taki ugotovitvi nasprotuje, sodišče pa se glede na podatke spisa s tem strinja. Potem, ko so tožniki v inšpekcijskem postopku vložili prijavo nelegalne oziroma neskladne gradnje, je bil v zadevi dne 8. 4. 2016 opravljen inšpekcijski ogled na kraju samem, o čemer je bil napravljen zapisnik, inšpektor pa je z vabilom z dne 10. 4. 2014 povabil investitorko na razgovor. Ta je bil opravljen dne 15. 4. 2014.

9Inšpekcijski postopek se začne po uradni dolžnosti, to pa je takrat, ko opravi pristojni organ v ta namen kakršnokoli dejanje (prvi odstavek 127. člena ZUP). Kot izhaja iz podatkov spisa, je upravni organ dne 8. 4. 2014 opravil inšpekcijski ogled, s tem pa je bil glede na citirano določbo postopek začet.

10Prvi odstavek 28. člena določa, da v primeru, ko je v postopku inšpekcijskega nadzora ugotovljeno, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa, inšpektor ustavi postopek. Postopek se ustavi s sklepom ali v obliki zapisa o ustavitvi postopka, na koncu zapisnika o inšpekcijskem pregledu, v primeru vzorčenja pa se to navede na spremni dopis, ko je zavezancu poslan izvid analize. V obrazložitvi sklepa oziroma v zapisniku inšpektor navede obseg opravljenega nadzora in razloge za ustavitev postopka (prvi odstavek 28. člena ZIN).

11Po citirani določbi inšpektor ustavi postopek, če ugotovi, da inšpekcijski zavezanec ni storil kršitve zakona oziroma drugega predpisa. V skladu s tem je tudi ravnal inšpektor v obravnavani zadevi, ko je postopek ustavil v obliki zapisa.

12K zgoraj navedenemu sodišče še dodaja, da je dejansko stanje v zadevi I U 483/2010, na katero se sklicuje Ministrstvo v svoji odločitvi, drugačno od obravnavane zadeve, saj je bila tam predmet obravnave konstrukcija, ki ne predstavlja objekta v smislu določb ZGO-1, zato neposredna primerjava obeh zadev, kljub temu, da na prvi pogled kažeta podobno sliko, ni mogoča. Stališče, da je inšpekcijski postopek uveden s tem, ko organ opravi določena procesna dejanja, naslovljena na zavezanca, pa je sodišče zavzelo tudi v zadevi št. I U 1768/2015 z dne 11. 2. 2016, ki se sicer nanaša na odločitev postopku pred tržnim inšpektoratom, bilo pa je obravnavano sorodno vprašanje uvedbe inšpekcijskega postopka.

13Iz obrazloženega izhaja, da ni mogoče pritrditi izpodbijani odločitvi, da postopek ni bil uveden, zato je takšna odločitev v nasprotju s pravili postopka, to je prej navedenimi določbami ZIN in ZUP, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. S tem je podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1), zato je sodišče po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1, tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o pritožbi tožeče stranke.

14O stroških je sodišče odločilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožena stranka, kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se v upravnem sporu odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, sodišče pa jih je tožeči stranki odmerilo v priglašeni višini 314,14 € in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

15Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).