VSL Sklep IV Cp 2172/2018

Pritožbi mld. A. A. se v celoti ugodi, pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na izvajanje stikov med mld. B. A. in mld. A. A. z njunim očetom C. A., in v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka.

V ostalem se pritožba predlagateljice (stiki med mld. D. A. in njegovi očetom) zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče spremenilo stike, ki so bili določeni na podlagi sodne poravnave pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. N 110/2011 z 18. 12. 2012 med mld. A. A., B. A. in D. A. z njihovim očetom C. A. (I-III) in sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama (IV).

2Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija mld. A. A., ki v obrazložitvi navaja, da bi na razgovoru ali na zaslišanju lahko marsikaj povedala, a ji nihče ni želel prisluhniti. Ob očetu čuti pomanjkanje empatije in sočutja in si stikov z njim ne želi. Do ločitve z njim ni imela veliko stikov, čeprav je živel z njimi, a mimo njih. Da bo imel z otroci stike, se je odločil v postopku razveze. Spominja se, kako je D.-ja vlekel iz avta, ker mami ni imela srca, da bi jokajočega potegnila s sedeža in ga obsodila na en teden pri očetu. Spomni se sestre B., ki je jokala. Vedela je, kako se počutita, zato je šla od doma tudi ona, da pri očetu nista bila sama. Takrat je bila stara deset let. Kakšne so želje otrok, očeta ni nikoli zanimalo. O njenih željah in potrebah se oče z njo nikoli ne pogovarja. Pričakuje, da bo oče razumel, da ni njena prioriteta, da ne želi več izpolnjevati njegovih želja. Doda, da si očeta ne želi in da tudi želje po stikih z njim nima. Poudarja, da je stara 15 let in da stikov, kot jih je določilo sodišče, ne zmore in tudi ne želi imeti.

3Iz pritožbe predlagateljice sledi, da odločitev izpodbija iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče opozarja, da je izvor težav, ki so nastale pri izvajanju stikov med otroci in njihovim očetom, v prevelikem obsegu. Otroci so zrastli, a sodišče ni upoštevalo mnenja sodne izvedenke, da je A. A. dekle v razvojnem obdobju, ko mora imeti čas za sovrstnike, biti slišana in upoštevana, tudi pri dogovarjanju v zvezi s stiki. Tudi iz poročila CSD sledi, da bi morali dekleti imeti večjo možnost soodločanja o stikih, v izogib novim travmam in nesporazumom. A. A. je bila rojena ... 1. 2013 in je že pred koncem postopka na prvi stopnji dopolnila 15 let, a je sodišče kljub temu, da je predlagateljica njeno zaslišanje predlagala, ni zaslišalo in ji ni omogočilo, da kot stranka samostojno opravlja procesna dejanja. Sedaj se stikom upira že tudi B., za kar nasprotni udeleženec ves čas obtožuje predlagateljico in rešitve išče na sodišču, policiji in na CSD. Skratka išče konflikt s predlagateljico, namesto, da bi prisluhnil svojim otrokom. Stiki so predvsem med vikendi določeni preobsežno, otroci povsem odklanjajo spanje pri očetu. Pritožnica pričakuje, da bo sodišče v zvezi s stiki bolj upoštevalo želje in potrebe otrok in da se bo nasprotni udeleženec prilagajal njihovim šolskim obveznostim in potrebam. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka, ker jih je povzročil nasprotni udeleženec.

4Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev.

5Pritožba mld. A. A. je utemeljena, pritožba predlagateljice je delno utemeljena.

O pritožbi mld. A. A. in njene matere v zvezi s stiki z očetom

6Postopek na prvi stopnji se je končal 13. 2. 2018, ko je A. A. ... 1. 2018 že dopolnila 15 let starosti. Iz mnenja sodne izvedenke sledi, da je intelektualno nadpovprečno opremljena. Ugotovitev sodišča, da kljub temu ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, ni. Zato bi ji sodišče moralo omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja.

7Na podlagi določila prvega odstavka 409. člena ZPP mora namreč sodišče otroku, ki je že dopolnil 15 let in je sposoben razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj, omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, zakoniti zastopnik otroka pa sme opravljati dejanja v postopku le, dokler otrok sam ne izjavi, da sam prevzema pravdo (drugi odstavek 409. člena ZPP). Glede na mnenje psihologinje in sodne izvedenke obstaja velika verjetnost, da je mld. A. A. zastopal nekdo, ki je ni upravičen zastopati. Kar pomeni, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je po prvem in tretjem odstavku 354. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP imelo za posledico razveljavitev odločitve v delu, ki se nanaša na stike mld. A. A. z njenim očetom in vrnitev zadeve v tem obsegu v novo odločitev sodišču prve stopnje.

8V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje najprej oceni, ali je mld. A. A. sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. Šele če oceni, da ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, jo lahko zastopa mati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obrazložitev v 14. točki sklepa, kjer sodišče ugotavlja, da oče dekle spravlja v stisko in jo obremenjuje in da tudi izvedenka poudarja, da bi dekle moralo imeti možnost odločitve glede časa in vsebine srečanj z očetom, ne daje podlage za odločitev, kot jo je v zvezi s stiki v izreku izpodbijane odločbe sprejelo sodišče prve stopnje. V ponovljenem postopku bo treba upoštevati, da ima 15-letno dekle svojo voljo, ki je starši pa tudi sodišče ne smejo prezreti, ampak ji morajo prisluhniti in njene želje in potrebe vzeti resno.

O pritožbi predlagateljice v zvezi s stiki mld. B. A. z njenim očetom

9Mld. B. A. je v času odločanja sodišča prve stopnje dopolnila 13 let, a se kljub temu sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je dovolj zrela in sposobna izraziti svoje mnenje. Takšen zaključek bi lahko sprejelo na podlagi neformalnega razgovora. Na podlagi ocene njene zrelosti, bi posledično lahko naredilo oceno, koliko in kako je potrebno njeno voljo upoštevati. Zrelejši kot je otrok, večjo in odločilnejšo težo ima njegovo mnenje. Čeprav je v 13. točki obrazložitve zapisalo, da je ob izvajanju stikov potrebno bolj slediti njenim željam in interesom, pritožbeno sodišče ne more preveriti, zakaj se je odločilo, da zaradi dolgoročnih koristi deklice določi stike vsak ponedeljek in sredo in vsak 2. vikend. S tem je zagrešilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep tudi v delu, ki se nanaša na stike med mld. B. A. in njenim očetom, razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče oceniti sposobnost mld. dekleta za sprejemanje odločitev, morda tudi s pomočjo sodne izvedenke, ki bi lahko skupaj z B. A. izdelala tudi predlog, kako naj se stiki v bodoče izvajajo.

O pritožbi predlagateljice v zvezi s stiki med mld. D. A. in njegovim očetom

10D. A. je bil ob odločitvi sodišča prve stopnje star 9 let. Odločitev sodišča o načinu izvajanja in obsegu stikom med D. A. in očetom temelji na mnenju psihologinje, da D. A. najbolj potrebuje očeta oziroma moški lik, s katerim se lahko identificira. Zato so stiki z očetom za njegov zdrav psihofizični razvoj, predvsem zaradi celovite podobe o sebi, ki je sestavljena iz otrokovega doživljanja obeh staršev, zelo potrebni in razlogov za zmanjšanje stikov ni. Ker predlagateljica odločitev o stikih med D. A. in očetom izpodbija le pavšalno, je sodišče odločitev preverilo v okviru kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, in ker teh ni našlo, je pritožbo predlagateljice kot neutemeljene, v delu, ki se nanaša na mld. D. A., zavrnilo in v nerazveljavljenem delu izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11Ker je sodišče ugodilo pritožbi v zvezi z mld. B. A. in A. A., je posledično razveljavilo tudi odločitev o stroških postopka (IV), ki se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).