VSC Sklep III Kp 40046/2015

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka zoper obtoženega I. K., odrejeno s sklepom predsednika senata Okrožnega sodišča v Celju z dne 29. 6. 2018, opr. št. III K 40046/2015, in nazadnje podaljšano s sklepom predsednika senata z dne 28. 12. 2018, opr. št. III K 40046/2015,

z odreditvijo, da se v sodnem/poslovnem pri poslovnem deležu družbe O. d. o. o., matična številka ... zaznamuje vpis izdaje sklepa za začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca T. S. s.p., matična številka ... v zadevi Okrožnega sodišča v Celju, opr. š. III K 40046/2015, s katerim se pri imetniku poslovnega deleža ali komurkoli drugemu po njegovem pooblastilu vpiše zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve poslovnega deleža, ki lahko traja največ šest mesecev, t. j. do 29. 6. 2019,

odpravi.

1S pritožbeno izpodbijanim sklepom je okrožni sodnik posameznik Okrožnega sodišča v Celju na podlagi določbe tretjega odstavka 502.c člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljen zavrnil predlog obtoženčevega zagovornika z dne 7. 1. 2019 za odpravo začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka.

2Zoper sklep se je obtoženčev zagovornik pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka nemudoma odpravi.

3Pritožba je utemeljena.

4V skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZKP sme sodišče na predlog upravičenca iz 101. člena ZKP v primeru, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, odrediti začasno zavarovanje tega zahtevka. Glede pogojev ter postopka odreditve, trajanja in prenehanja začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka se po drugem odstavku 109. člena ZKP smiselno uporabljajo določbe tega kazenskega postopkovnika, ki veljajo za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, nastale s kaznivim dejanjem ali zaradi njega (502. do 502.d člen). ZKP in Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sicer izrecno ne določata standarda verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, kot pogoja za to, da bi se odredilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi. O dokaznem standardu pa je mogoče posredno sklepati iz določbe prvega odstavka 502. člena ZKP. Ta se nanaša na odvzem premoženjske koristi tekom kazenskega postopka, redni kazenski postopek pa se praviloma začne z uvedbo preiskave, ki jo je mogoče uvesti le, če obstaja utemeljen sum, da je oseba, zoper katero se uvaja preiskava, storila kaznivo dejanje. Glede na navedeno pomeni dokazni standard utemeljenega suma, da je obtoženec storil kaznivo dejanje, temeljni pogoj za odreditev oziroma podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa.

5Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa zavzelo stališče, da izrek oprostilne sodbe kot je bila obtožencu izrečena po končani glavni obravnavi 7. 1. 2019 še ne izključuje obstoja utemeljenega suma, da je obtoženec storil očitano mu kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1. Kot argument navaja, da izrečena sodba še ni pravnomočna, zaradi česar naj utemeljen sum ne bi bil v celoti ovržen ampak le omajan. Pri tem s sklicuje na odločbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 19. 7. 2017, opr. št. II Kp 21969/2012. Zaradi morebitne prehitre odprave začasnega zavarovanja naj bi tako bila uveljavitev oškodovančeve terjatve onemogočena ali precej otežena. Opozarja tudi, da v določbah ZKP ni izrecno predpisano, kot npr. glede odprave pripora, da se mora v primeru nepravnomočno izrečene oprostilne sodbe, začasno zavarovanje takoj odpraviti.

6Sodišče druge stopnje se glede obstoja zahtevanega dokaznega standarda po izreku oprostilne sodbe, čeprav ta še ni postala pravnomočno, popolnoma strinja s pritožbenimi pomisleki obtoženčevega zagovornika. V skladu z določbo 358. člena ZKP so lahko razlogi za oprostilno sodbo, ki je meritorna, materialna odločba, pravni oziroma dejanski. Kot izhaja iz oprostilne sodbe, ki je bila obtožencu izrečena po končani glavni obravnavi 7. 1. 2019, so bili razlogi za takšno odločitev sodišča prve stopnje dejanske narave. Sodišče prve stopnje je presodilo, da storitev očitanega kaznivega dejanja obtožencu ni dokazana, saj mu ni bil dokazan preslepitveni namen oziroma ravnanje z direktnim naklepom. Oprostilna sodba v svojem bistvu zanika obstoj utemeljenega suma, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno (tako npr. Ustavno sodišče v odločbi z dne 2. 4. 2013, številka Up-413/11-27). Z izrekom oprostilne sodbe morajo zato zoper obtoženca prenehati vsi omejevalni ukrepi tako osebni kot tudi stvari, ki so vezani na predmetni dokazni standard, ne glede na to, da za stvarne omejevalne ukrepe v kazenskem postopkovniku ni to izrecno zapovedano kot je v primeru pripora. Odločba Višjega sodišča v Mariboru, ki sicer ne predstavlja zavezujočo sodno prakso, se v obrazložitvi sklicuje na to, da bi odprava ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, ko bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali s prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe. Ob tem, da v tem primeru gre za zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi kot pravilno opozarja pritožnik, v predmetno obravnavanem primeru pa za zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, s katerim je bil nenazadnje v posledici oprostilne sodbe oškodovanec v celoti napoten na pravdo, pa je tudi očitno, da se Višje sodišče v Mariboru sklicuje na enega od pogojev za začasno zavarovanje – nevarnost razpolaganja in onemogočanje oziroma precejšnja otežitev odvzema koristi (premoženjskopravnega zahtevka) po končanem kazenskem postopku, ki pa je kot že rečeno le eden od pogojev, ki morajo biti ob obstoju temeljnega pogoja – utemeljenega suma, uresničeni za odreditev ali podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa.

7Glede na zgoraj navedene razloge, je sodišče druge stopnje zagovornikovi pritožbi ugodilo in odločilo kot je razvidno iz izreka sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8Pritožbeno sodišče je odločilo v obtoženčevo korist in zato sodna taksa ni bila določena (drugi odstavek 98. člena ZKP).