VSL Sklep IV Cp 733/2019

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka v razmerju do mld. C. C. razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka v celoti, v II. izreka pa v nerazveljavljenem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. julija 2018 ugodilo predlogu A. A. z dne 5. 7. 2018 po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) in B. B. za 12 mesecev prepovedalo približevanje na manj kot 100 metrov predlagatelju in mld. sinu C. C., njunemu prebivališču na naslovu ..., pisarni predlagatelja v ..., vrtcu, enota ... in naslovu H.; prepoved pa ne velja v času stika mld. C. C. z nasprotno udeleženko na CSD. Dne 15. 10. 2018 so B. B., mld. C. C., zastopan po materi B. B., in D. D. vložili predlog za izrek ukrepov po ZPND zoper A. A. Sodišče je obe zadevi združilo v skupno obravnavanje, nato pa z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 17. 7. 2018 (točka I izpodbijanega sklepa), zavrnilo predlog predlagateljev z dne 15. 10. 2018 (točka II izreka izpodbijanega sklepa) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka III izpodbijanega sklepa).

2B. B. je vložila obsežno laično pritožbo. Navaja, da je sodnica kršila zakon in izkrivljala pravo, saj je neupravičeno dala prednost A. A. Sklep je oprla na dejstva, ki ne obstojijo in se krivo podtikajo s strani A. V ugovornem postopku je sodišču dokazala, da je A. v svojem predlogu navedel le del njenega sporočila, del sporočila, iz katerega je razvidno, da mu je sporočilo poslala, ker je ona žrtev nasilja v družini, pa prikril. A., njegova mama E. E. in njegov plačanec F. F. so izvajali hudo fizično nasilje nad D. D., jo davili in ji grozili, uperili v njo pištolo. Intervenirala je policija, šla je na urgenco in zoper predlagatelja sta podali kazensko ovadbo. A. A. ji je samovoljno onemogočal vstop v hišo z uporabo sile in grožnje ter zamenjavo ključavnice, iz hiše je izselil vse njene osebne stvari ter ji onemogočil uporabo njenega doma. Gre za skupen dom, kjer ima tudi ona prijavljeno stalno prebivališče. Gre za trajnejše nasilno ravnanje A., ki je tako porušilo normalne medosebne odnose v družini, da je ostala brez topline doma, brez občutka varnosti, prestrašena in spravljena v podrejen položaj, boji se za svoje zdravje in življenje in za zdravje in življenje sina C. Zato je nujno potrebno ukrepanje sodišča. Da bi ji škodovalo, je sodišče kot njeno stalno prebivališče navedlo ... Neprekinjeno ima stalno prebivališče prijavljeno na H. in je imela vso pravico priti v svoj dom. Iz številnih vlog in dokazov, ki jih je vložila v spis, je razvidno, da je predlagatelj zlorabil postopek po ZPND. V tem postopku bi se moralo sodišče osredotočiti samo na nasilna ravnanja, ne pa ugotavljati, ali je bila 14. 8. 2018 pri sosedu. Da je povzročitelj nasilja A. A., dokazujejo številni dokazi v spisu: bolnišnični izvidi, fotografije telesnih poškodb, kazenski postopki, ki tečejo zoper njega. Žrtev njegovih kaznivih dejanj je tudi mladoletni sin C., ki je bil prisoten tudi ob fizičnem nasilju nad D. D. Zoper njo pa ne teče noben kazenski postopek, ki bi bil vezan na nasilje. V izpodbijanem sklepu niso vpisani številni pomembni podatki, v sklepu tudi ni odločeno o njenem predlogu glede pravičnega nadomestila, ker A. uporablja tudi njen del hiše. Sodišče si je celo drznilo zapisati, da je neupravičeno prihajala domov, čeprav ji do sklepa z dne 17. 7. 2018 ni bilo prepovedano približevati se temu naslovu. Ponovno našteva listine, ki so v spisu in po njenem mnenju potrjujejo navedbe iz predloga za izrek ukrepov po ZPND A. A., medtem ko on v svojem predlogu po ZPND ni ponudil niti enega dokaza in so se njegove navedbe izkazale za lažno navajanje podatkov in izkrivljanje resnice. Predlagatelji postopka po ZPND zoper A. A. brez svoje krivde niso mogli do konca glavne obravnave predlagati pregleda spisa Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), ki je podalo nestrokovno mnenje, katerega jim sodišče ni nikoli poslalo. Zaradi takega postopanja sodišča jim ni bila dana možnost izpodbijanja nestrokovnega mnenja CSD. Tudi predloga z dne 5. 7. 2018 ji sodišče ni nikoli poslalo. Kršena je bila pravica do kontradiktornega postopka. Predlog z dne 5. 7. 2018 ni izpolnjeval pogojev za izdajo sklepa brez obravnave, saj ni bila izkazana nevarnost za zdravje in življenje predlagatelja. Navedbe, da je protipravno hodila na dom A. A., ne predstavljajo nikakršne ogroženosti za zdravje in življenje mld. C. V sklepu ni navedb iz predloga z dne 15. 10. 2018, njene izpovedbe in dokazov, kar predstavlja kršitev njene pravice iz 22. člena Ustave RS ter kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na nek domnevni dogodek izpred dveh in pol let sodišče ne bi smelo opreti svoje odločitve, številnih nasilnih dogodkov, ki so jih dokazali z dokazi v predlogu z dne 15. 10. 2018, pa sodišče sploh ni upoštevalo in jih v izpodbijanem sklepu niti ni navedlo. Sodišču očita, da je potrebovalo več kot dva meseca za odločitev o predlogu z dne 15. 10. 2018 ter da je obe zadevi združilo šele 5. 12. 2018, namesto da bi to storilo nemudoma po prejemu predloga z dne 15. 10. 2018. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje huje kršilo ne le ZPND, temveč tudi Ustavo RS, Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter številne druge konvencije, ki jih našteva. Predlaga, naj se izpodbijani sklep in sklep z dne 17. 7. 2018 razveljavita, v celoti pa ugodi predlogu z dne 15. 10. 2018.

3Na sodišče je 14. 2. 2019 prispela še dopolnitev pritožbe, na kateri ni datuma, oddana pa je bila v Zavodu za prestajanje kazni zapora ... 12. 2. 2019. Še eno dopolnitev pritožbe je pritožnica vložila na Zavodu za prestajanje kazni zapora ... tudi 15. 2. 2019. Izpodbijani sklep je bil pritožnici vročen 23. 1. 2019 (povratnica, pripeta k list. št. 275R, ta datum kot datum prejema izpodbijanega sklepa navaja tudi pritožnica v pritožbi), pritožbeni rok pa znaša 8 dni. Torej sta obe dopolnitvi pritožbe vloženi po izteku pritožbenega roka, zato ju višje sodišče pri obravnavi pritožbe ni upoštevalo.

4A. A. je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje sodišču prve stopnje in predlaga, naj višje sodišče pritožbo zavrne ter potrdi izpodbijani sklep.

5Pritožba je delno utemeljena.

6V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu A. A. za izrek ukrepov po ZPND B. B. z dne 5. 7. 2018 in o predlogu B. B., mld. C. C. in D. D. z dne 15. 10. 2018 za izrek ukrepov po ZPND A. A. Obravnavano pritožbo je lastnoročno napisala in podpisala B. B., ki je zakonita zastopnica mld. C. C. – predlagatelja v predlogu z dne 15. 10. 2018, zato je treba šteti, da se je pritožil tudi mld. C. C. Ker predlagatelji postopka za izrek ukrepov po ZPND niso enotni sosporniki, saj je mogoče razmerja med njimi in A. A. urediti za vsakega različno, se skladno s 196. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožba ne razteza tudi na odločitev prvostopenjskega sodišča glede predloga D. D. To pomeni, da je odločitev o zavrnitvi predloga z dne 15. 10. 2018, kolikor se nanaša na D. D., že pravnomočna.

7V postopkih za izrek ukrepov po ZPND zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi (ne)obstoj odločilnih dejstev.¹ V predlogu z dne 5. 7. 2018 so navedena za izrek ukrepa odločilna dejstva in dokazi, nasprotna udeleženka se je lahko izjavila o vseh v predlogu in kasnejših vlogah zatrjevanih dejstvih, ponudila je nasprotne dokaze, ki jih je sodišče prve stopnje tudi vse vpogledalo (gl. točko 11. obrazložitve izpodbijanega sklepa), v obrazložitvi pa se je natančneje opredelilo le do za odločitev o utemeljenosti ukrepov po ZPND relevantnih dokazov. Sodišče prve stopnje je jasno navedlo, kateri dokazi so prevagali in zakaj, o vseh ostalih dokazih pa se mu ni bilo treba izreči. Treba je upoštevati, da gre za nepravdni postopek po ZPND, ki mora biti hiter in se omeji le na ugotavljanje nasilja, kot ga definira ZPND.

8Nasilje, zaradi katerega je mogoče izreči ukrepe po ZPND za zaščito žrtev nasilja, ni le fizično, ampak tudi psihično, kamor sodijo vsa ravnanja, s katerimi se pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske (peti odstavek 3. člena ZPND).

9Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je nasprotna udeleženka 20. 6. 2018 okoli 23.30 ure prišla na naslov H., kjer je tudi sama živela do razhoda z možem A. A. Prišla je po sina (kričala je, da je prišla po otroka in da ji ga ne bo nihče vzel), ki je bil z začasno odredbo dodeljen v vzgojo in varstvo očetu, ona pa je imela z otrokom nadzorovane stike na CSD enkrat na teden. Tudi 27. in 28. 6. 2018 je prišla na navedeni naslov, čeprav se je zavedala, da mož stikov z njo ne želi več imeti, stike z otrokom pa ima lahko le enkrat tedensko na CSD. 28. 6. 2018 je hotela sina odpeljati tudi iz vrtca. Dne 29. 6. 2018 je na naslovu H. grozila, da bo do otroka prišla tako ali drugače, da bo šla tudi preko trupel in dvakrat je nekoga klicala, da naj takoj pride, po približno 15 minutah pa se je pripeljal njen oče, s seboj je imel sekiro in palico ter rekel, da je prišel narediti red. Hotela se je vselit v hišo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni A. A. izselil iz hiše osebne stvari svoje žene, temveč se je iz hiše prostovoljno odselila 23. decembra 2017, njuna življenjska skupnost je razpadla in v hiši je ostal predlagatelj z otrokom, ki mu je z začasno odredbo dodeljen v varstvo in vzgojo. Hiša tako ni več njihov skupen dom. Kje ima B. B. formalno prijavljeno stalno prebivališče, ni relevantno. Dejstvo je, da v hiši na naslovu H. že od decembra 2017 ne živi več in je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da se je neupravičeno hotela ponovno vselit v hišo. 14. 8. 2018 je po pravilnih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča kršila dne 17. 7. 2018 izrečeno prepoved približanja, ko je iz sosedovega balkona, ki je od hiše na naslovu H. oddaljen manj kot 100 metrov, opazovala hišo. Tudi opazovanje in iskanje kontakta z osebo, ki tega ne želi, predstavlja psihično nasilje po petem odstavku 3. člena ZPND. Potrjuje pa tudi pravilnost zaključka prvostopenjskega sodišča, da B. B. nima kritičnega uvida do svojih ravnanj. A. A. se zaradi njenega ravnanja počuti ogrožen in to do te mere, da je najel službo za varovanje. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanja B. B. predstavljajo nasilen poizkus ureditve razmerij in (psihičen) pritisk na A. A., ki se zato upravičeno boji za svojo varnost, predvsem pa za varnost mladoletnega sina. Na pravilnost te ugotovitve kažejo tudi nadaljnji dogodki, ko je pritožnica hotela ugrabiti mld. sina, zaradi česar je v kazenskem postopku in je zoper njo odrejen pripor.

10Odločilna dejstva glede predloga A. A. je sodišče ugotovilo na podlagi dokazne ocene zaslišanj udeležencev postopka ter prič I. I., J. J. in K. K., policijskega poročila z dne 27. 6. 2018, fotografij v prilogi A6, SMS sporočil v prilogi B10, poročila varnostnega osebja o dogodku na varovanem območju z dne 3. 9. 2018 (priloga A13), poročila vrtca z dne 2. 7. 2018, policijskega poročila z dne 29. 6. 2018, dopisa Policijske postaje ... z dne 16. 11. 2018 ter dejstva, da zoper B. B. teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe po členu 190/I Kazenskega zakonika in dopisa Okrožnega državnega tožilstva v ... z dne 14. 12. 2018, sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2017-IV o izvajanju nadzorovanih stikov B. B. z mld. C.

11Višje sodišče se sklicuje na oceno dokazov prvostopenjskega sodišča, ki je življenjsko logična in zato prepričljiva. Sodišče prve stopnje se je argumentirano opredelilo do vseh pravno relevantnih dejstev. Ocenilo je izpovedbe vseh udeležencev postopka in zaslišanih prič ter prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame navedbam iz predloga z dne 5. 7. 2018, ne pa navedbam iz predloga z dne 15. 10. 2018. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je neutemeljen pritožbeni očitek, da je A. A. zlorabil postopek po ZPND. Pritožnica ni dokazala svojih trditev o njegovem nasilju nad njo. Pač pa je njeno ugrabitev otroka treba v vsakem primeru šteti za nasilno dejanje, tudi če ni uporabljena fizična sila. Pravica do nadomestila zaradi neuporabe skupnega premoženja ni stvar postopka za izrek ukrepov po ZPND. Prav tako ne pritožbe na mnenja in delo CSD. Da je nasprotna udeleženka prejela predlog z dne 5. 7. 2018, je obrazložilo že sodišče prve stopnje v točki 30 izpodbijanega sklepa. Pravilnim razlogom pritožbeno sodišče nima kaj dodati. Tudi ugovor, da sodišče sklepa z dne 5. 7. 2018 ne bi smelo izdati brez glavne obravnave, je s pravilnimi razlogi v točki 31 izpodbijanega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče sklicuje, zavrnilo že sodišče prve stopnje.

12Da sklep o združitvi zadev ni bil izdan takoj po vložitvi predloga 15. 10. 2018, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne vpliva. O predlogu z dne 15. 10. 2018 sodišče ni moglo nemudoma odločiti, ker je bil nepopoln in je sodišče moralo predlagatelje pozivati, da so ga popravili, nato pa so predlagatelji vložili še več vlog z novimi navedbami.

13Na podlagi v točki 10 tega sklepa navedenih dokazov je sodišče prve stopnje v zvezi s predlogom z dne 15. 10. 2018 ugotovilo, da 20. 6. 2018 in 29. 6. 2018 nasilja ni izvajal A. A., temveč B. B. (točka 41 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Zakaj ne verjame B. B. in D. D. je jasno in obširno obrazložilo v točkah 15 do 17, 19 do 27 ter 41 in 42 izpodbijanega sklepa. Podane kazenske ovadbe zoper A. A. in SMS sporočila pritožnice so odraz njenega videnja dogodkov, ki pa ga ostali dokazi v spisu ne potrjujejo. Izvidi in fotografije telesnih poškodb sami zase ne dokazujejo, da je A. A. izvajal nasilje nad pritožnico.

14Po obrazloženem pritožbeni očitki glede zavrnitve ugovora zoper sklep z dne 17. 7. 2018 in glede zavrnitve predloga z dne 15.10. 2018, kolikor se nanašajo na B. B., niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče v zvezi s temi deli izpodbijanega sklepa tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku po ZPND (prvi odstavek 22.a člena ZPND) uporablja skladno s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

15Zaključek, da A. A. ni izvrševal nasilja nad mld. C., pa je sodišče prve stopnje oprlo samo na Poročilo in mnenje CSD z dne 14. 11. 2018, ki pa ga, kot pravilno opozarja pritožnica, predlagateljem predloga z dne 15. 10. 2018, ni vročilo. Iz odredbe na Poročilu CSD (list. št. 35 spisa II N 691/2018) in pripetih povratnic izhaja, da je bilo v odgovor poslano le A. A. Dejstvo, da je bila listina, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev glede mld. C., v izjavo vročena le enemu udeležencu postopka, predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki zaradi absolutne narave terja razveljavitev tako obrazložene odločitve. Zato je moralo višje sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga mld. C. C. za ukrepe po ZPND, razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

16Sodišče prve stopnje bo moralo zakoniti zastopnici mld. C. vročiti v izjavo poročilo in mnenje CSD oziroma vse listine, na katere bo oprlo novo odločbo, ali pa novo odločbo izdati brez upoštevanja listin, ki niso bile vročene vsem udeležencem postopka.

17Stroškovne odločitve izpodbijanega sklepa pritožba ne graja obrazloženo, pa tudi nobene uradoma upoštevne kršitve ni, saj odločitev o stroških postopka v postopkih po ZPND ni odvisna od končnega uspeha strank, sodišče prve stopnje pa je pravilno obrazložilo, da je glede na okoliščine konkretnega primera primerno, da nosijo vsak svoje stroške postopka. Višje sodišče je zato v tem delu neobrazloženo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep tudi v III. točki izreka (3. točka 365. člena ZPP).

¹ Prim. npr. sklepa VSL IV Cp 2066/2018 in IV Cp 1563/2018.