VSRS Sklep I Ips 8354/2018

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

1Okrajno sodišče v Brežicah je s sodbo z dne 27. 2. 2018 ugodilo predlogu Okrožne državne tožilke, da se izda kaznovalni nalog, da je obdolženi F. S. kriv, da je storil štiri kazniva dejanja ponarejanja listin po tretjem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri je za vsako kaznivo dejanje določilo kazen tri mesece zapora in nato po določbah o steku določilo enotno kazen enajst mesecev zapora s preizkusno dobo v trajanju treh let. Na podlagi določbe 73. člena KZ-1 je obdolžencu izreklo varnostni ukrep odvzema zaseženih listin-specialne potne listine Turčije. Odločilo je, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ( v nadaljevanju ZKP).

2Zoper sodbo je zagovornica dne 28. 11. 2018 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve procesnega in materialnega prava in predlagala, naj Vrhovno sodišče sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavi. V zahtevi se osredotoča na predkazenski postopek in meni, da je bila obdolžencu v postopku na policiji kršena pravica uporabljati svoj jezik (določba 8. člena ZKP). Obdolženec, čeprav je zabeležena njegova izjava, da razume srbski jezik in se zato odpoveduje tolmaču za turški jezik, postopka ni razumel in zato ni vedel za kaj gre. Zato je bila kršena tudi njegova pravica do obrambe. Ker obdolženec ne pozna postopka in jezika, je zamudil rok za pritožbo. Graja ravnanje okrajnega sodišča, ker je najprej sodbo o kaznovalnem nalogu poslalo na obdolženčev naslov v Turčijo in po prejemu vročilnice sodbo opremilo s klavzulo pravnomočnosti z dne 22. 3. 2018 in nato šele 14. 7. 2018 odredilo prevod sodbe in obtožnega predloga. Tako je bila sodba prevedena šele potem, ko je bil že izdan sklep o pravnomočnosti.

3Vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina je v pisnem mnenju o zahtevi za varstvo zakonitosti z dne 4. 1. 2019 predlagal, naj se zahtevi ugodi in se sodba o kaznovalnem nalogu razveljavi ter zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Brežicah v novo odločanje. Državni tožilec meni, da je bila zaradi napak v predkazenskem postopku, ker je bil obdolžencu določen srbski jezik, kot nekakšen skupni jezik obdolženca in policistov, kršena pravica do obrambe. Meni tudi, da je bila zaradi tega kršena pravica do poštene predkazenske obravnave. Ocenjuje, da „obstaja zato velika verjetnost, da temu posledično tudi vse tiste procesne kršitve, ki naj bi jih po naziranju vlagateljice zagrešilo sodišče, koreninijo pravzaprav v teh omenjenih izhodiščnih kršitvah, ki jih je v predkazenskem postopku zagrešila policija in ki so v nadaljevanju zaradi same narave in načina poteka postopka za izdajo kaznovalnega naloga, samo še stopnjevale oziroma komulirale v trenutno zatečeno stanje.“

4Zahtevo za varstvo zakonitosti je po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP mogoče vložiti zoper sodno odločitev, s katero se je končal kazenski postopek in zoper sodni postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe; v tem primeru mora vložnik zahteve izkazati kršitev in obrazložiti njen vpliv na to, da je odločba nezakonita. Kot razlog za vložitev zahteve je izrecno izključeno uveljavljanje zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP). Pri odločanju se Vrhovno sodišče omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi (prvi odstavek 424. člena ZKP), ki morajo biti konkretizirane in ne le poimensko navedene. Po določbi petega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik sklicevati na kršitve iz prvega odstavka tega člena samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

5Sodbo, zoper katero je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je okrajno sodišče izreklo v postopku za izdajo kaznovalnega naloga, ki je urejen v XV. poglavju ZKP v določbah 445.a do 445e. Kaznovalni nalog sodišče izda na predlog državnega tožilca, za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišče, če oceni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, daje zadostno podlago za izdajo kaznovalnega naloga. V obravnavani zadevi je državna tožilka na podlagi ugotovitev, da je obdolženec ob vstopu v Republiko Slovenijo na mejnem prehodu Obrežje predložil specialne potne listine Turčije tako zase kot za svoje tri otroke in da je policist pri pregledu listin z videospektralnim primerjalnikom VSC4Plus ugotovil, da so celotni obrazci natisnjeni z neznanim barvnim tiskalnikom in da takšnih dokumentov ni izdal uradni organ, naveden na listinah, predlagala ob vložitvi obtožnega predloga sodišču, da izda kaznovalni nalog (kaznovalni nalog ni bil izdan in tudi ne predlagan na podlagi uradnega zaznamka o izjavi osumljenca, šesti odstavek 148. člena ZKP, v katerem je zabeleženo, da je obdolženec izjavil, da razume srbski jezik, katerega je govoril policist in v katerem je vodil zaslišanje; po poukih se je obdolženec odpovedal pravici do tolmačenja in pravici do zagovornika ter podal izjavo, da ne ve, da bi bilo z dokumenti, ki jih je predložil, karkoli narobe). Pravno sredstvo zoper sodbo o kaznovalnem nalogu je ugovor (drugi odstavek 445.č člena ZKP). Če zoper sodbo o kaznovalnem nalogu ni vložen ugovor, sodba postane pravnomočna. V nasprotnem primeru, če obdolženec ali njegov zagovornik vložita ugovor zoper sodbo, se sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavi (četrti odstavek 445.č člena ZKP) in steče kazenski postopek po določbah o skrajšanem postopku. Opravi se glavna obravnava in po končani obravnavi sodišče izreče sodbo, zoper katero je dovoljena pritožba. Šele, če je vložena pritožba, torej če je izčrpano tudi pravno sredstvo, lahko Vrhovno sodišče glede na določbo petega odstavka 420. člena ZKP vsebinsko obravnava vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti.

6Po oceni Vrhovnega sodišča pa v obravnavanem primeru pri presoji, ali je zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena, ni pomembno, ali je bilo izčrpano pravno sredstvo.

7Na podlagi pregleda podatkov spisa Vrhovno sodišče ugotavlja sledeče: sodnik okrajnega sodišča je dne 27. 2. 2018 izdal sodbo o kaznovalnem nalogu, ki je bila poslana na obdolženčev naslov v Turčiji; po prejemu vročilnice, iz katere je izhajalo, da naj bi bila sodba o kaznovalnem nalogu vročena dne 13. 3. 2018, je po preteku roka za ugovor, ker ugovor zoper sodbo ni bil vložen, sodišče izdelalo končno odredbo, v kateri je bila ugotovljena pravnomočnost dne 22. 3. 2018; obdolženec je ostal v naši državi, nastanjen je bil v azilnem domu; o sodni pošiljki je izvedel od brata, ki ga je obvestil, da je na obdolženčev naslov v Turčiji prišla sodna pošiljka iz Slovenije; na Okrajno sodišče v Brežicah se je obrnila nevladna organizacija PIC s prošnjo, da naj se obdolžencu vroči obtožni predlog in sodba; sodišče je skladno z določbo 8. člena ZKP (pravica do uporabe svojega jezika v postopku pred državnimi organi) odredilo prevod sodbe, obtožnega predloga in predloga za izdajo kaznovalnega naloga iz slovenskega v turški jezik dne 10. 7. 2018; prevedene listine je dne 25. 7. 2018 poslalo na obdolženčev naslov v azilni dom; sodba je bila vročena skupaj z navedbo, da je pravnomočna dne 22. 3. 2018 (sodišče je torej dalo prevesti sodbo s klavzulo o pravnomočnosti, pisni odpravek sodbe, ki je bila prevedena in prevod sodbe se nahajata na list. št. 41-45 spisa); ker obdolženec ugovora zoper sodbo ni vložil, je sodišče razveljavilo prejšnjo klavzulo o pravnomočnosti dne 22. 3. 2018 ter ugotovilo, da naj bi sodba postala pravnomočna dne 7. 9. 2018.

8Vrhovno sodišče ugotavlja, da je tudi nova ugotovitev pravnomočnosti napačna. Vročitev sodbe ni bila opravljena v skladu z zakonom. Sodbo se obdolžencu ali drugi stranki, ki ji je treba sodbo vročiti v skladu z zakonom, vroči zato, da se s sodbo seznani in zato, da lahko uveljavi pravico do pravnega sredstva (prvi in drugi odstavek 445.č člena ZKP). Pravica do ugovora oziroma pravnega sredstva je lahko učinkovita samo v primeru, da je upravičenec do pravnega sredstva pravilno in v celoti seznanjen z načinom njenega izvrševanja. Obdolžencu mora biti sodba o kaznovalnem nalogu vročena tako, da je popolnoma jasno razvidno, da lahko pravico do pravnega sredstva uveljavi, česar pa sodba, ki je bila opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in iz katere je izhajalo, da je sodba postala pravnomočna že 22. 3. 2018 ob vročitvi obdolžencu dne 29. 8. 2018, ni izpolnjevala. Obdolžencu sodbe (v obravnavanem primeru skupaj s prevodom) zato, da se s sodbo seznani, in seveda zato, da lahko uveljavi pravico do pravnega sredstva, ni mogoče poslati s klavzulo o pravnomočnosti. Ker obdolžencu sodba še vedno ni bila pravilno vročena, rok za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu še ni začel teči.

9Klavzula o pravnomočnosti (7. 9. 2018), ki je odtisnjena na sodbi in navedena v končni odredbi (list. št. 23 spisa), ne more vzpostaviti pravnomočnosti. Klavzula o pravnomočnosti je zgolj potrdilo (organ, ki je potrdilo izdal lahko napačno potrdilo kadarkoli popravi) in če za nastop pravnomočnosti niso izpolnjeni pogoji, je tudi klavzula o pravnomočnosti ne vzpostavi (primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča IV Ips 83/2013 z dne 18. 2. 2014 in IV Ips 185/2010 z dne 16. 12. 2010).

10Po navedenem sodba zoper katero je vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni pravnomočna, zato je Vrhovno sodišče zahtevo na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo.

11Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno vročiti sodbo o kaznovalnem nalogu skupaj s prevodom obdolžencu (brez klavzule o pravnomočnosti) in šele po pravilni vročitvi sodbe bo lahko začel teči za obdolženca rok za vložitev ugovora zoper sodbo z dne 27. 2. 2018.