VSC Sklep III Cpg 44/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Drugotožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom I Pg 565/2017 z dne 14. 1. 2019 odločilo: ″I. Popravi se neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom tako, da se prepis sodbe, ki je bil strankam odpravljena 19. 12. 2018 nadomesti s prepisom, ki je sestavni del tega sklepa in se nahaja na 1. št. 60-67.″

2V obrazložitvi sklepa je navedlo, da je v zadevi 18. 12. 2019 izdalo sodbo, ki je bila strankam odpravljena dne 19. 12. 2018 (kot je razvidno iz odhodnega žiga na odredbi 1. št. 67). Ob pritožbi prvotožene stranke A. d.d., ki jo je sodišče prejelo 3. 1. 2019, je sodišče ugotovilo, da obstajajo indici za to, da je bil strankam posredovan napačen prepis sodbe, ki ni skladen z izvirnikom kot je razvidno iz uradnega zaznamka na l. št. 68. V nadaljevanju postopka je sodišče zato stranke pozvalo, da posredujejo sodišču prepis sodbe, ki jim je bil posredovan, pri čemer je sodišče ugotovilo, da posredovan prepis sodbe ni skladen z izvirnikom, ki je v spisu. Do napake pa je prišlo zaradi dejstva, da se prepisi za stranke ponovno tiskajo v strojepisnici, kjer niso razpolagali z zadnjo verzijo sodbe, ki jo je sodnica fizično vložila v spis in jo podpisala. Glede na dejstvo, da so stranke prejele prepis sodbe, ki očitno ni skladen z izvirnikom, je sodišče izdalo glede na določbo prvega odstavka 328. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) popravni sklep, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

3Sodišče je v sklepu še pojasnilo, da je sklep izdan na podlagi 328. člena ZPP, ki določa, da lahko predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe, se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe.

4Zoper ta sklep je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlaga, da se popravni sklep razveljavi.

5V pritožbi navaja, da je tožeči stranki bila dne 21. 12. 2019 (pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za očitno pisno pomoto pritožnika in pritožba bi morala glasiti namesto ″2019″ pravilno ″2018″) vročena sodba s katero je bilo njenemu primarnemu zahtevku v celoti ugodeno. Tožeča stranka se zaradi tega zoper sodbo ni pritožila, se je pa zoper sodbo očitno pritožila prvotožena stranka A. d.d. Namesto, da bi sodišče pritožbo obravnavalo skladno z določbami 344. člena in 345. člena ZPP, je sodišče na podlagi pritožbe izdalo izpodbijani popravni sklep, za kar ni podlage v zakonu in zaradi česar ga tožeča stranka izpodbija v celoti.

6Pritožba pove, da se popravni sklep v smislu 328. čl. ZPP lahko izda zaradi poprave napak v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. V konkretnem primeru je sodišče s popravnim sklepom svojo sodbo vsebinsko spremenilo (zahtevek je zavrnilo, medtem ko mu je sprva ugodilo), kar pa je nezakonito oziroma v nasprotju z določbo 320. čl. ZPP. Sodišče je vezano na svojo sodbo, ko je sodba razglašena, če ni bila razglašena, pa ko je odpravljena in sodba je bila strankam odpravljena. S popravnim sklepom sodišče ne sme posegati v vsebino svoje odločitve. Sodišče je na svojo odločitev vezano takoj, ko je razglašena oziroma odpravljena (prvi odstavek 320. člena ZPP). S popravnim sklepom pa je mogoče odpraviti le pomote, ki se ne nanašajo na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka, pač pa le pomote, ki se tičejo tehnike pisne redakcije sodbe (sklep VSRS Cp 2/2011). Podobno je Vrhovno sodišče odločilo tudi v zadevi I Up 522/2008, ko je zapisalo ″S popravnim sklepom se lahko popravi le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, ni pa mogoče posegati v vsebino odločitve.″ Na podlagi vsega navedenega tožeča stranka predlaga, da se popravni sklep razveljavi.

7Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila.

8Obe toženi stranki sta na pritožbo odgovorili in menili, da pritožba ni utemeljena.

9Drugotožena stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

10Pritožba ni utemeljena.

11Pritožba zmotno meni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitve določb pravdnega postopka, ko je izdalo izpodbijani popravni sklep

12Pritožba pravilno povzema določbo 328.člena ZPP¹, ki določa, kdaj sodišče sme popraviti sodbo. Pritožba pa si zmotno razlaga določbo prvega odstavka 328. člena ZPP v delu, ki določa, da sme sodišče s posebnim sklepom o popravi odpraviti neskladje med prepisom sodbe z izvirnikom sodbe kolikor meni, da s sklepom o popravi ni mogoče ugotoviti neskladnosti celotnega prepisa sodbe z izvirnikom.

13Pritožba ne izpodbija zaključkov izpodbijanem sklepu, da je sodišče prve stopnje po branju pritožbe prvotožene stranke zoper sodbo ugotovilo, da je očitno prišlo do napake pri odpravi prepisa sodbe strankam in je bil odpravljen prepis, ki ni identičen z izvirnikom.

14Po določbi 323. člena ZPP² se strankam vroči prepis sodbe, razlikovanje med izvirnikom sodbe in prepisom sodbe pa podrobneje ureja Sodni red.³

15Po določbi 107. člena Sodnega reda je izvirnik sodnega pisanja v predpisani obliki sestavljeno sodno pisanje, ki ga podpiše predsednik sodišča, predsednik senata oziroma sodnik in zapisnikar oziroma z razporedom dela določena sodna oseba, lastnoročno, če je pisanje izdelano v fizični obliki, ali s svojim varnim elektronskim podpisom, če je pisanje izdelano v elektronski obliki. Izvirnik mora biti pisan s pisalnim strojem ali z računalnikom ali izjemoma ročno s črnilom ali kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo in označbo, da gre za izvirnik. Po določbi 109. člena Sodnega reda se v sodni spis vložijo izvirniki sodnih odločb, zapisnikov in drugih sodnih pisanj, razen če zakon ali ta red določata drugače. Po določbi prvega odstavka 111. člena Sodnega reda so fizični prepisi pisanj, izdelani v fizični obliki, fotokopije ali računalniški izpisi ali na drug način izdelani prepisi izvirnika. Na takem prepisu morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe. Po določbi četrtega odstavka 111. člena Sodnega reda so prepisi namenjeni strankam in drugim udeležencem postopka. Elektronski prepisi pisanj, izdelanih v fizični obliki, so namenjeni tudi za vlaganje teh pisanj v sodni spis, ki se vodi v elektronski obliki.

16Ker so prepisi pisanj prepisi izvirnika in so namenjeni strankam, mora torej stranka prejeti prepis, ki je identičen z izvirnikom. Če pride do napake in stranka ne prejme prepisa, ki bi bil identičen z izvirnikom, je mogoče napako odpraviti s popravnim sklepom in predložitvijo prepisa sodbe, ki nadomesti prejšnji prepis.

17Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 328. člena ZPP in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene.

18Pritožba se sklicuje na sodni odločbi Vrhovnega sodišča, ki pa ne obravnavata identičnega dejanskega stanja, kot je v sporni zadevi. V zadevi I Up 522/2008 je sodišče zavrnilo predlog stranke za popravo sodbe, ker je stranka želela s popravo sodbe doseči drugačno odločitev, kot je bila v sodbi, v zadevi Cp 2/2011 pa je stranka menila, da se je s popravo sodbe poseglo v identiteto strank.

19Do enakega cilja, kot je dosežen s popravnim sklepom, bi glede na pritožbeni razlog prvotožene stranke (14. točka drugega odstavka 334. člena ZPP), ki ga je uveljavljala zoper sodbo, ki ji je bila vročena, pa ne ustreza izvirniku, pripeljala odločitev sodišča prve stopnje, da skladno z določbo 343.a člena ZPP izda nadomestno sodbo⁴, ki bi bila identična kot je izvirnik sodbe.

20V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ).

21Pritožbeno sodišče je glede na navedeno v skladu 2. točko 365. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

22Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato se pritožbenemu sodišču glede njih ni bilo potrebno izrekati. Odgovor na pritožbo, ki ga je podala drugotožena stranka, pa ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Določba 328. člena ZPP v celoti glasi: ″1.Predsednik senata kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. 2. O popravi se izda poseben sklep, ki se zapiše na koncu izvirnika, strankam pa se vroči prepis sklepa. 3. Če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe, se vročijo strankam popravljeni prepisi sodbe s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča prejšnji prepis. V takšnem primeru teče rok za pravno sredstvo glede popravljenega dela sodbe od dneva, ko je bil strankam vročen popravljeni prepis sodbe. 4. O popravi sodbe lahko odloči sodišče brez zaslišanja strank. 5. Popravo sodbe lahko sodišču prve stopnje naloži tudi višje sodišče.″
² Določba 323. člena ZPP se med drugim glasi: ″1.Sodba mora biti pisno izdelana najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je bila glavna obravnava končana. 2. Izvirnik sodbe, ki se izda v fizični obliki, lastnoročno podpiše predsednik senata. 3. Sodbo, ki se izda v elektronski obliki, podpiše predsednik senata s svojim elektronskim podpisom. 4. Sodba se strankam vroči v overjenem prepisu ali elektronski obliki. [...]″
³ Sodni red, Uradni list RS št. 87/2016
⁴ Določba 343.a člena ZPP se glasi: ″1.Če predsednik senata sodišča prve stopnje ugotovi, da je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena ter oceni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 14. ali 15. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona, ki jo stranka uveljavlja v pritožbi, lahko sodišče prve stopnje izda novo sodbo, ki nadomesti sodbo, ki se s pritožbo izpodbija in s katero odpravi to kršitev. 2. Zoper novo sodbo ima stranka pravico do pritožbe. Ko sodišče prejme to pritožbo, se določba prejšnjega odstavka ne uporablja.″