VSL Sodba II Cp 243/2019

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90086/2017 z dne 12. 10. 2017 se razveljavi v prvem odstavku in v delu tretjega odstavka, ki je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90086/2017 z dne 12. 12. 2017 razveljavljen, in se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v znesku 258,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi strani povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 196,80 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90086/2017 z dne 12. 10. 2017 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 137,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, opredeljenimi v izreku in v celoti v tretjem odstavku (I. točka izreka) in da je toženec dolžan tožniku povrniti potrebne pravdne stroške (II. točka izreka).

2Toženec v pritožbi zoper sodbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pravdni postopek je tekel le glede izvršilnih stroškov v znesku 32,50 EUR, z izpodbijano sodbo pa je odločeno, da se ta del sklepa o izvršbi ohrani v veljavi za vseh 100 EUR. Ker je s tem prekoračen predmet odločanja in je sodišče odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Sodišče se ni izreklo o toženčevih navedbah, da etažni lastniki niso sprejeli sklepa, naj se proti S. d.d. vloži tožba v njihovem imenu, da glasovanja o sprejetju sklepov z dne 4. 1. 2017 ni bilo, da pravdni stroški niso posledica veljavno sprejetih sklepov etažnih lastnikov in da nadzorni odbor ni po zakonu pristojen pooblastiti odvetnice za vložitev tožbe, niti ni imel takega pooblastila s strani etažnih lastnikov.

Ugotovitev, da je za sklep glasovala toženčeva pooblaščenka, je zmotna, sodišče pa ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče, ki ga je toženec predlagal za potrditev svoje navedbe.

Ker nadzorni odbor ni pristojen za pooblastitev odvetnice, ne da bi za to imel podlago v sklepu etažnih lastnikov, je zmotno stališče, da ta odločitev zadostuje za naložitev plačila pravdnih stroškov etažnim lastnikom. Brez podlage je zato tudi ugotovitev, da je odvetnica na podlagi pogodbe, sklenjene z etažnimi lastniki, upravičeno zaračunala svoje storitve v višini 0,65 EUR za odvetniško točko.

3Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6V izpodbijani sodbi je ugotovljeno,

- da vtoževana terjatev predstavlja stroške sodnega postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 745/2017 zaradi prenehanja pogodbenega razmerja z upravnikom (gre za stroške sodne takse in zastopanja po odvetnici),

- da je bila 28. 11. 2016 s tožnikom sklenjena pogodba o upravljanju,

- da sta bila na zboru lastnikov 4. 1. 2017 z nadpolovično večino etažnih lastnikov sprejeta sklepa, da se prejšnjega upravnika ponovno pozove k izročitvi rezervnega in prostovoljnega sklada novemu upravniku in da se za vse nadaljnje postopke in zastopanje pred pristojnimi organi pooblasti odvetnico,

- da je za toženca glasovala pooblaščenka S. T.

7Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zavzelo stališča, (1) da je bila tožba proti prejšnjemu upravniku vložena na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov, (2) da je bilo pooblastilo odvetnici za zastopanje v tem postopku dano na podlagi veljavnega sklepa etažnih lastnikov, (3) da vložitev tožbe zgolj s strani nekaterih etažnih lastnikov še ne pomeni, da toženec ni dolžan plačati stroškov sodnega postopka, (4) da je pogodba o upravljanju z novim upravnikom učinkovala s sklenitvijo in ne glede na pravnomočnost vpisa v register upravnikov, in (5) da je bila pogodba med etažnimi lastniki in odvetnico veljavno sklenjena, dogovor o višji ceni odvetniške storitve, kot je določena z Odvetniško tarifo, pa ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.

8Pritožnik utemeljeno uveljavlja, da se sodišče v sodbi ni opredelilo do njegovih trditev, da etažni lastniki niso sprejeli sklepov o vložitvi tožbe zoper nekdanjega upravnika, da jih v tem postopku zastopa določena odvetnica in da ji bodo etažni lastniki plačali stroške zastopanja v znesku, višjem od veljavne odvetniške tarife. Gre za navedbe, ki se nanašajo na odločilna dejstva. Tožnica je namreč svojo terjatev utemeljevala s trditvami, da so se etažni lastniki na zboru 4. 1. 2017 dogovorili, da bodo vložili tožbo zoper nekdanjega upravnika, da jih bo v tem postopku zastopala določena odvetnica in da ji bodo povrnili stroške ob upoštevanju višje vrednosti točke, kot je določena v odvetniški tarifi, toženec pa je tem trditvam, od obstoja katerih je odvisna odločitev o zahtevku, nasprotoval. Ker se sodišče do toženčevih navedb ni opredelilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.¹

9Glede na to, da gre za postopek v sporu majhne vrednosti in je rok za zbiranje procesnega gradiva iztekel že pred izdajo izpodbijane sodbe, je kršitev mogoče odpraviti v pritožbenem postopku.

10Med pravdnima strankama je sporno, ali je odločitev za vložitev tožbe temeljila na sklepu etažnih lastnikov, sprejetem na zboru 4. 1. 2017. Zakon ne ureja posebej pravil za razlago voljnih izjav. Ker gre za v bistvenem istovrstni predmet razlage, je treba analogno uporabiti pravila OZ, ki veljajo za razlago pogodb.² V skladu z 82. členom OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Med primere spornih pogodbenih določil po stališču sodne prakse sodi tudi primer, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe diametralno nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.³

11Tožnik je svoje upravičenje, da od toženca zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov pravde, ki je tekla po tožbi štirih etažnih lastnikov zoper nekdanjega upravnika, dokazoval z zapisnikom zbora etažnih lastnikov z dne 4. 1. 2017. Toženec je trdil, da etažni lastniki niso glasovali o sklepu, da se zoper prejšnjega upravnika vloži tožba. Na to trditev se je tožnik odzval s ponovitvijo navedbe, da je bil na zboru etažnih lastnikov sprejet sklep, da se prejšnjega upravnika ponovno pozove k predaji stavbe ter rezervnega in prostovoljnega sklada in da se za vse nadaljevalne (nadaljnje) sodne postopke in zastopanje pred sodnimi in drugimi organi sklene pogodba o zastopanju s poimensko določeno odvetnico.

12Tožnik torej niti ni trdil, da so etažni lastniki sprejeli poseben sklep, da se zoper prejšnjega upravnika vloži tožba. Ta odločitev naj bi bila vključena v sklepu, da se upravniku naroča, naj za vse nadaljevalne sodne postopke in zastopanje pred sodnimi in drugimi organi sklene pogodba o zastopanju z določeno odvetnico.

13Besedilo sklepov ne potrjuje tožnikove trditve. Sklep o tem, da etažne lastnike v nadaljnjih sodnih in upravnih postopkih zastopa poimensko določena odvetnica, je bil namreč sprejet po predstavitvi odvetnice o stanju v treh zadevah, v katerih so za račun etažnih lastnikov že tekli sodni postopki. Šele (dve točki dnevnega reda) kasneje so etažni lastniki razpravljali o primopredaji med starim in novim upravnikom. Po tej razpravi so sprejeli sklep, ki se glasi: "Družbo S. d.d. se poziva, da takoj preda stavbo, rezervni sklad in prostovoljni sklad skladno z odpovedjo novemu upravniku P. d.o.o., ki ima edini veljavno pogodbo o opravljanju upravniških storitev na naslovu ..." Iz navedenega zapisa izhaja, da so se etažni lastniki dogovorili za ponoven poziv prejšnjemu upravniku k predaji dokumentacije in sredstev, ne pa tudi, da so se dogovorili, da v primeru neodzivnosti vložijo tožbo. Dokazi, ki jih je predlagal tožnik, niso taki, da bi lahko privedli do drugačne razlage sklepov. Iz tožnikovih navedb ni mogoče razbrati, ali naj bi tožnikov zakoniti zastopnik in pooblaščena odvetnica izpovedala o tem, da je v sklepu o pooblastitvi odvetnice vključen tudi sklep za vložitev sporne tožbe. Dokazna predloga nista obrazložena. Predlog za zaslišanje odvetnice je bil poleg tega dan le "po potrebi". Iz zapisnika tudi ni razvidno, da sta bila navzoča na relevantnih delih zborih etažnih lastnikov.

14Tožnik torej ni dokazal, da vložitev tožbe, v zvezi s katero so nastali stroški, katerih povrnitev zahteva od toženca, temelji na sklepu etažnih lastnikov.

15Iz tožbenih navedb ne izhaja niti sklep, da tožnik od toženca zahteva povrnitev sorazmernega dela stroškov pravdnega postopka na podlagi določb o poslovodstvu brez naročila. Po 199. členu OZ se sme kdo tujega posla lotiti nepoklicano samo, če ga ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda ali bi bila zamujena očitna korist. Trditev, da je prejšnji upravnik po prejemu začasne odredbe izročil sredstva etažnih lastnikov, ne zadostuje za sklep, da bi etažnim lastnikom v nasprotnem primeru nastala škoda ali bi izostal nastanek koristi.

16Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 90086/2017 z dne 12. 10. 2017 v prvem odstavku in v razveljavljenem delu tretjega odstavka razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (prva alineja 358. člena ZPP), odločitev o stroških pa tako, da jih je tožnik dolžan povrniti tožencu (prvi odstavek 154. člena ZPP).

17Tožnikovi stroški znašajo 258,20 EUR, in sicer gre za tretjino stroškov izvršilnega postopka (dve tretjini zahtevanega zneska je toženec plačal po vložitvi predloga za izvršbo)(70 točk), strošek za dve pripravljalni vlogi (200 točk + 150 točk) in 2 % materialnih stroškov, vse povečano za 22 % davek na dodano vrednost, ter tretjino takse, plačane v izvršilnem postopku (18,30 EUR).

18Ker je toženec s pritožbo uspel, mu je tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 196,80 EUR, in sicer gre za strošek za vložitev pritožbe (250 točk) in 2 % materialnih stroškov, povečano za 22 % davek na dodano vrednost, in za sodno takso (54 EUR). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa sledi utrjenemu stališču sodne prakse, oblikovanem na podlagi pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

¹ Le ob robu naj bo dodano, da je glede obrazložitve sodbe v tem postopku veljala določba tretjega odstavka 457. člena, kot je bila spremenjena z ZPP-E. Postopek se je namreč začel po uveljavitvi te novele. Tako ne more biti več dvoma, da se je sodišče tudi v sporih majhne vrednosti dolžno opredeliti do vseh bistvenih navedb strank.
² Sklepanje po analogiji predstavlja uveljavljeno metodo pravne razlage, k njeni uporabi pa civilno sodišče zavezuje tudi drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih. V primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, sodnik v skladu s to določbo upošteva predpise, ki urejajo podobne primere.
³ Glej npr. sodbi VS RS II Ips 95/2013 z dne 15. 10. 2015 in II Ips 1055/2007 z dne 17. 2. 2011.