VSL Sodba in sklep I Cpg 880/2018

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- delno spremeni v I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 1.784,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1. 7. 2017 dalje do plačila zavrne, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 72921/2017 z dne 18. 8. 2017 pa v prvem odstavku izreka za navedeni znesek razveljavi;

- delno razveljavi v I. toči izreka za znesek 11.122,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 23. 6. 2017 dalje do plačila ter v celoti v II. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v preostalem delu I. točke izreka potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 72921/2017 z dne 18. 8. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.920,45 EUR z obrestmi (II. točka izreka).

2Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo kupnine za tovorno vozilo M., ki ga je tožeča stranka prodala toženi stranki. Ocenilo je, da tožena stranka ni uspela izkazati, da je vtoževano kupnino poravnala s pobotom s terjatvami, ki jih je pridobila:

- na podlagi Asignacijske pogodbe za znesek 11.122,82 EUR z dne 22. 6. 2017,

- Pogodbe o odstopu terjatve za znesek 5.400,00 EUR z dne 22. 6. 2017 in

- Pogodbe o odstopu terjatve za znesek 3.784,24 EUR z dne 30. 6. 2017.

Glede pobota za 11.122,82 EUR

6Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je Asignacijska pogodba z dne 22. 6. 2017 (asignacija), upoštevaje določbo devetega odstavka 38.a člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), nična. Z razlogi sodišča prve stopnje v tem delu se pritožbeno sodišče v celoti strinja in se jim pridružuje. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno sodišča prve stopnje, da iz elektronskega sporočila R. R (B2), ki ga je predložila tožena stranka, ne izhaja, da je ta dal soglasje za plačilo kupnine z asignacijo. Niti iz navedenega sporočila ne izhaja, da bi naročilo za nakup vozila vsebovalo tudi soglasje za odplačilo leasing pogodbe za vozilo. Ni namreč povsem logično, da bi soglasje s prodajno pogodbo za vozilo posledično vključevalo tudi soglasje za odplačilo leasing pogodbe za vozilo, kot to trdi pritožnik. Pooblastilo tožeče stranke toženi stranki, da na njen račun plača leasingodajalcu S. d. o. o. še neplačani del leasinga bi moralo biti jasno razvidno iz zgoraj navedenega elektronskega sporočila.

7Sodišče prve stopnje je s tem, ko je navedlo, da iz elektronskega sporočila ne izhaja, da bi R. R. dal G. K. soglasje glede načina plačila kupnine za vozilo, imelo v mislih zatrjevano plačilo z asignacijo. Zato so neutemeljene navedbe pritožnika, da ni jasno, na kakšni podlagi mora prodajalec podati soglasje za plačilo kupnine, saj se zaključek sodišča prve stopnje ne nanaša na vsakršno plačilo, temveč plačilo z asignacijo.

8Utemeljeno pa pritožnik očita sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do njegovih trditev, da bi bilo, tudi v kolikor bi se asignacija štela za nično, potrebno uporabiti 275. člen Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem v primeru, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami (zakonska subrogacija). Tožena stranka je namreč trdila, da je obveznost tožeče stranke do S. d. o. o. v višini 11.122,82 EUR poravnala zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe za vozilo M., ki je bilo do trenutka odplačila v lasti družbe S. d. o. o. Trdila je, da je za izpolnitev obveznosti tožeče stranke do navedene družbe imela pravni interes, ker brez plačila preostanka leasinga sploh ne bi mogla odkupiti spornega vozila. Tožena stranka je navedla, da v tem primeru navedeno terjatev v višini 11.122,82 EUR nasproti tožeči stranki uveljavlja v procesni pobot.

9Sodišče prve stopnje o procesnem pobotu tožene stranke ni odločilo z utemeljitvijo, da to ni mogoče, ker bi morala tožena stranka v zvezi s tem podati določen zahtevek z ustrezno dokumentacijo glede na določbe OZ. Navedenemu je dodalo, da je tožena stranka ves čas postopka uveljavljala ugovor ugasle pravice, to je dejstvo, da je bila ta terjatev že pobotana.

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka določno navedla, da v kolikor bo sodišče Asignacijsko pogodbo štelo za nično (torej podrejeno), nasprotno terjatev v višini 11.122,82 EUR uveljavlja v procesni pobot. Njen v pobot uveljavljani ugovor le v obrestnem delu ni bil določno postavljen. Zato bi sodišče prve stopnje toženo stranko moralo pozvati, v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP, da pobotni ugovor določno postavi. Ker tega ni storilo in o pobotnem ugovoru ni odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP in tretjim odstavkom 324. člena ZPP. Poleg tega niti ni jasno, kaj je imelo sodišče prve stopnje v mislih z navedbo, da bi morala tožena stranka podati: „določen zahtevek z ustrezno dokumentacijo glede na določbe OZ.“

11Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu I. točke izreka, ki se nanaša na plačilo zneska 11.122,82 EUR z obrestmi, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenih kršitev glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti, saj sodišče prve stopnje o obstoju oziroma neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (na podlagi 275. člena OZ), ni odločilo niti ni izvedlo postopka v skladu s 108. členom ZPP. Odprava teh kršitev na pritožbeni stopnji bi v danem primeru privedla do kršitve strankine pravice do pritožbe, saj bi pritožbeno sodišče o pobotnem ugovoru tožene stranke odločilo prvič.

Glede pobota za 5.400,00 EUR in 2.000,00 EUR

12Pritožnik zmotno navaja, da tožeča stranka nikoli ni nasprotovala trditvam tožene stranke, da ji je bil izplačan denar iz naslova posojila s strani G. K. Tožeča stranka je namreč v vlogi z dne 5. 3. 2018 navedla, da ji G. K. zatrjevanih zneskov posojila nikoli ni posodil, da sta posojilni pogodbi sicer nični, da pa tudi nakazil zneskov v zvezi s posojilnima pogodba ni nikoli prejela. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da tožena stranka kljub izrecnemu ugovoru tožeče stranke ni predložila nobenih posojilnih pogodb, iz katerih bi bila razvidna terjatev G. K. do tožeče stranke. Tožena stranka prav tako ni predložila oziroma ponudila nobenega dokaza, da sta bila zatrjevana zneska posojil tožeči stranki res nakazana. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni izkazala obstoja terjatev G. K. do tožeče stranke iz naslova zatrjevanih posojil, ki sta bili cedirani toženi stranki ter da zato do pobota terjatve tožeče stranke s terjatvami tožene stranke iz tega naslova ni prišlo, pravilen.

13Pritožbene navedbe, da tožeča stranka kot dolžnik ni pogodbena stranka cesijske pogodbe in torej njena privolitev ni potrebna za veljavnost cesije ter da zato ni podanega nasprotja interesov v skladu z 38.a členom ZGD-1, glede na to, da toženi stranki ni uspelo izkazati obstoja terjatve G. K., ki naj bi bila cedirana toženi stranki iz naslova posojil, niso odločilnega pomena. Iz istega razloga niso relevantne njene navedbe, da ima Gašper Kahne v primeru ničnosti posojilnih pogodb terjatvi v višini 5.400,00 EUR in 2.000,00 EUR do tožeče stranke na podlagi neupravičene obogatitve.

14Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča prve stopnje glede zatrjevanega predpravdnega pobota za 5.000,00 EUR in 2000,00 EUR z obrestmi zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu I. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da v tem delu tudi ni podana nobena od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Glede pobota za 1.784,24 EUR

15Pritožnica utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo, da tožeča stranka nikoli ni trdila, da naj G. K. ne bi imel terjatve iz naslova neizplačanega regresa. Zato je zmotno zaključilo, da bi tožena stranka morala predložiti dokumentacijo, ki se nanaša na izplačani regres, iz katere bi bila razvidna terjatev G. K. do tožeče stranke. Neprerekanih dejstev namreč v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP ni potrebno dokazovati, saj se štejejo za priznana. Ker za Pogodbo o odstopu terjatve G. K. do tožeče stranke toženi stranki iz naslova neizplačanega regresa ni potrebno soglasje dolžnika, torej tožeče stranke, določba 38.a člena ZGD-1 za navedeni odstop ni relevantnega pomena.

16Ker torej obstoj terjatve G. K. do tožeče stranke iz naslova neizplačanega regresa v znesku 1.784,24 EUR ni bil sporen, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka izpodbijane sodbe delno spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za plačilo zneska 1.784,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2017 dalje do plačila zavrnilo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72921/2017 z dne 18. 8. 2017 za navedeni znesek v prvem odstavku izreka razveljavilo. Pri tem je glede na Obvestilo o cesiji terjatve in pobot nasprotnih terjatev z dne 30. 6. 2017 upoštevalo, da je terjatev iz naslova neizplačanega regresa zapadla v plačilo dne 30. 6. 2017. Takrat so torej nastopili pogoji za pobot s terjatvijo tožeče stranke v navedenem znesku. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo za zakonske zamudne obresti od zneska 1.784,24 EUR od dne 23. 6. 2017 do dne 30. 6. 2017 in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu I. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP), ko je ta v tem delu uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

17Ker je pritožbeno sodišče delno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka in mu zadevo v razveljavljenem delu vrnilo v novo sojenje, je postopalo enako tudi glede odločitve o pravdnih stroških v II. točki izreka izpodbijane sodbe (prim. četrti odstavek 165. člena ZPP).

18Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK

Zoper sklep, vsebovan v drugi alineji I. točke izreka te odločbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.