UPRS Sodba II U 195/2017-13

Tožba se zavrne.

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ tožnici odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) za leto 2016, za uporabo 69.00 m2 in 112 m2 stavbnega zemljišča na naslovu ..., v višini 276,61 EUR. Navedeni znesek je potrebno plačati v predpisanih rokih na PDP - proračun občine Miklavž na Dravskem polju.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo NUSZ odmerjeno v skladu z 58. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ), ki se plačuje na območju mest in naselij mest mestnega značaja, na območjih, ki so določeni za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev, na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem. Na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok), predpisal in ustrezno razdelal nadaljnje pogoje in merila. V skladu z 62. členom ZSZ mora NUSZ plačati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Zavezancu se višina NUSZ določi na osnovi ugotovljene površine zazidanega oziroma nezazidanega stavbnega zemljišča, skupnega števila točk, ugotovljenih po kriterijih iz Odloka veljavnih na dan 1. 1. 2016.

3Tožnica je vložila pritožbo zoper izpodbijano odločitev, o kateri je odločalo Ministrstvo za finance, kot drugostopenjski organ. Slednji je pritožbo tožnice zavrnil kot neutemeljeno. Tožnica v pritožbi zatrjuje, da ni neposredna uporabnica spornega zemljišča, čemur drugostopenjski organ ni sledil. Tožnica navaja, da je v osebnem stečaju in ne sme razpolagati s svojim premoženjem, na nepremičninah je vpisana prepoved odtujitve in obremenitve, zato se na podlagi tretjega odstavka 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 1. točke prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ne upošteva kot premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je tožnica lastnica spornega stavbnega zemljišča in tam tudi živi. Kot taka je v času izdaje izpodbijane odločbe imela pravne in dejanske možnosti uporabe spornega stavbnega zemljišča, česar pritožbena trditev, da kot oseba v stečajnem postopku s stavbnim zemljiščem ne sme razpolagati, to je odtujiti ali obremeniti nepremičnine, ne spremeni, zato jo je šteti za njegovo neposredno uporabnico. Sklicevanje na ZBPP ter ZUPJS je brezpredmetna, saj se v postopku odmere NUSZ ta dva zakona ne uporabljata.

4Tožnica je predlagala, da se jo plačilo NUSZ oprosti, ker denarja za njegovo plačilo nima. Po določilih 13. člena Občinskega Odloka se lahko plačila nadomestila oprostijo fizične osebe, ki prejemajo stalno socialno pomoč ali varstveni dodatek k pokojnini, fizične osebe, katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčene plače ter v drugih primerih, ko fizična oseba zaide v izjemno težek položaj (elementarne in druge nesreče) in če bi bila s tem ogrožena njegova socialna varnost. Vendar pa pristojnost za odločanje o oprostitvi plačila nadomestila ni v rokih drugostopenjskega organa, kot ta navaja, temveč občine, saj zavezanec v skladu s 14. členom Občinskega Odloka uveljavlja oprostitev plačila nadomestila z vlogo in dokazili, ki jih vloži na občinski upravi, najkasneje do 31. januarja za tekoče leto. Prepozno vložene vloge za oprostitev pa se zavržejo. Občina v svojem mnenju ugotavlja, da je tožnica vlogo za oprostitev plačila NUSZ za leto 2016, ki je predmet izpodbijane odločbe vložila šele s pritožbo zoper odmerno odločbo dne 1. 7. 2016. To pa je že precej po roku iz 14. člena Občinskega Odloka in torej prepozno, zato občina pritožnice plačila NUSZ ni oprostila. Drugostopenjski organ je tako zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.

5Tožnica je vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje v zvezi s pritožbo, ki je po pozivu sodišča odločilo o pritožbi in jo zavrnilo, zato je sodišče štelo, da je kljub izdaji drugostopenjske odločbe, vztraja pri tožbi. V tožbi navaja, da je v osebnem stečaju, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 1699/2012, zato je vso njeno premoženje v stečajni masi, s katerim ne more razpolagati. S svojo pokojnino v višini 438,14 EUR mesečno ne zmore plačati NUSZ, kljub vsemu pa je plačala vse ostale davke. Tožnica se v tožbi sklicuje na pojasnilo finančnega urada, da na podlagi tretjega odstavka 110. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po začetku postopka insolventnosti ni mogoče voditi postopkov po 101., 102. in 103. členu tega zakona, za obveznosti v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), na katere učinkuje postopek zaradi insolventnosti, zato o odpisu teh terjatev v skladu z določili 101. člena ZDavP-2 ni mogoče odločati. Tožnica predlaga, da sodišče zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje in da Finančni urad Maribor odobri tožnici plačilo dolga za uporabo stavbnega zemljišča v 12 mesečnih obrokih, saj obstaja ogroženost preživljanja tožnice.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožeče stranke in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb, ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7Tožba ni utemeljena.

8Tožnica je v upravnem postopku uveljavljala oprostitev plačila NUSZ, medtem, ko v tožbi uveljavlja obročno plačilo. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika oz. tožnice (2. člen ZUS-1). Glede na dejstvo, da se je v upravnem postopku odločalo o odmeri NUSZ oziroma o oprostitvi NUZS, se zahtevek tožnice v tožbi za obročno plačilo NUSZ, šteje kot nedopustna novota v skladu z 52. členom ZUS-1. Tožnik mora v tožbi obrazložiti nova dejstva in nove dokaza, vendar pa mora tudi obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta.

9Skladno z 404. členom ZDavP-2 izdaja odločbe o NUSZ po uradni dolžnosti davčni organ, na podlagi občinskega odloka in vrednosti točke, ki veljata na dan 1. januarja leta, za katero se določa nadomestilo. NUSZ določi zavezancem davčni organ na podlagi podatkov občine do 31. marca za tekoče leto oziroma v treh mesecih po prejemu podatkov, ki mu jih posreduje občina. Glede na navedeno določilo je torej davčni organ tisti, ki je pristojen za izdajo odmerne odločbe glede NUSZ. Pristojnost za odmero NUSZ je z izrecnimi določbami 403. in 404. člena ZDavP-2 prenesena na davčni organ, kjer nepremičnina leži. Vendar pa to ne spreminja značaja NUSZ kot občinskega davka (tretji odstavek 58. člena , četri odstavek 59. člena in 62. člen ZSZ).

10Skladno s 13. členom Odloka pa je občina pristojna, da lahko zavezanca oprosti plačila nadomestila iz razlogov, ki so v 13. členu Odloka izrecno navedeni. Skladno s 14. členom Odloka namreč o oprostitvi plačila NUSZ na podlagi zahtevka zavezanca, ki ga uveljavlja z vlogo in dokazili, ki jo vloži na občinski upravi do 31. januarja tekočega leta, odloča občinska uprava z odločbo. Iz navedenega določila je torej razvidno, da lahko zavezanca oprosti plačila nadomestila občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju, taka odločitev pa je možna le, če zavezanec vloži zahtevek za oprostitev. Zoper odločbo o (ne) oprostitvi NUSZ pa je zavezancu zagotovljeno tudi sodno varstvo v upravnem sporu. V obravnavanem upravnem sporu pa se izpodbija odmerna odločba, ki jo je izdala Finančna uprava Republike Slovenije. Navedeni organ pa ni pristojen za oprostitev NUSZ. V kolikor bi bil navedenemu organu posredovan sklep o oprostitvi nadomestila, potem NUSZ za leto 2016 ne bi smel odmeriti.

11V zvezi z tožbenimi navedbami, da je tožnica v osebnem stečaju in ne more razpolagati z nepremičninami, sodišče meni, da ni ovire, da davčni organ odmeri NUSZ. V skladu s prvim odstavkom 106. členom ZDavP-2, davčni organ odpiše davek, ki ga v postopku stečaja ni bilo mogoče izterjati. Ne glede na prvi odstavek tega člena, se davek ne odpiše kadar se je nad davčnim zavezancem končal postopek osebnega stečaja. Davek, ki v postopku osebnega stečaja ni bil plačan, se odpiše le na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o odpustu obveznosti. Po določbi 397. člena in prvega odstavka 398. člena ZFPPIPP se postopek za odpust obveznosti izvede znotraj postopka osebnega stečaja, pod pogojem, da je dolžnik do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja vložil predlog za odpust obveznosti.

12Po obrazloženem je izpodbijana odločitev po presoji sodišča pravilna in zakonita ter obrazložitev vsebuje tudi pravilne razloge za sprejeto odločitev na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožba se kot neutemeljena zavrne na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

13Sodišče je o zadevi odločilo na seji senata in je navedbe strank upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).