VSC sklep I Ip 284/2008

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v izpodbijanem delu, to je v tč. II/2. b), in v tem obsegu zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je z izpodbijanim sklepom odločilo o poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo celote nepremičnin vpisanih pri vl. št. ... k.o. R. S., parc. št. ..., ... in ... (izrek pod tč. I) in o poplačilu iz zneska, dobljenega s prodajo celote nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. R. s., parc. št. ..., 1/5 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. R. S., parc. št. ..., in s prodajo 1/5 nepremičnin, vpisanih pri vl. št. ... k.o. R. S., parc. št. ... (tč. II izreka). V III. tč. izreka pa je odločilo, da se izvršba na nepremičnine, navedene v tej točki ustavi, ker le - te niso bile prodane niti na ... ustni javni dražbi.

Upnik H. l. d.o.o. se je zoper sklep pritožil. Sklep izpodbija v točki II/2.b), to je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje odločilo, da se iz zneska kupnine 12.093,68 EUR poplača delno terjatev upnika P. k. in l. ... d.o.o. v znesku 11.856,56 EUR in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožnik meni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je upnik P. k. in l. ... d.o.o. prvi na vrsti za poplačilo glede na vrstni red vpisov v zemljiški knjigi, nepravilen. Zastavna pravica in zaznamba sklepa o izvršbi obeh upnikov, tako P. k. in l. ... d.o.o. in upnika H. l. d.o.o. je bila vpisana istega dne, to je 2.6.2004 in sicer pod zaporednima dnevnima številkama Dn. št. 2653/2004 (P. k. in l. ... d.o.o.) in Dn. št. 2654/2004 (H. l. d.o.o.). Sodišče prve stopnje je naredilo napačen zaključek, da je vrstni red zastavnih pravic obeh upnikov (in s tem poplačilna pravica upnikov) takšen, da ima prvi vrstni red upnik P. k. in l. ... d.o.o. in drugi vrstni red upnik H. l. d.o.o., saj sodišče prve stopnje pri ugotavljanju vrstnega reda zastavnih pravic ni upoštevalo določil 200. čl. ZIZ-UPB4 v zvezi s 87. čl., 46. čl. in 7. tč. I. odst. 40. čl. ZZK-1. Glede na to, da ni mogoče obeh sklepov o izvršbi vpisati pod isto Dn. št., je moralo zemljiškoknjižno sodišče en sklep o izvršbi vpisati pod eno in drugi sklep o izvršbi pod drugo Dn. št., pri čemer zemljiškoknjižno sodišče ni imelo nobenega na zakon oprtega razloga, da je najprej vpisalo sklep o izvršbi upnika P. k. in l. ... d.o.o. in za njim sklep o izvršbi upnika – pritožnika, saj je očitno, da je zemljiškoknjižno sodišče oba sklepa prejelo isti dan, to je 2.6.2004. Ker iz podatkov zemljiške knjige ne izhaja podatek o uri prejema sklepa o izvršbi, ta podatek ne more biti relevanten za odločitev o vrstnem redu vpisa hipoteke in s tem pridobitve poplačilne pravice. Evidentno je, da sta sklepa prispela na zemljiško knjigo hkrati, saj imata zaporedni dnevni številki, zato bi tudi eventualni zapis ure sprejema sklepov o izvršbi na zemljiško knjigo dejansko pomenil arbitrarno odločitev zemljiškoknjižnega referenta, saj ni prav nobenega zakonitega razloga, da bi zemljiškoknjižni referent napisal uro sprejema na enem sklepu o izvršbi minuto prej in na drugem minuto kasneje in s tem odločil o vrstnem redu poplačilne pravice obeh upnikov, katerih sklepa o izvršbi je zemljiška knjiga prejela hkrati. Pritožnik glede na navedeno sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede vrstnega reda vknjiženih hipotek ter nepravilno uporabilo določila materialnih predpisov. Sodišče prve stopnje bi moralo terjatvi upnika P. k. in l.... d.o.o. in pritožnika, ki imata isti vrstni red zastavnih pravic iz preostanka kupnine v znesku 11.856,56 EUR poplačati v sorazmerju z njihovo višino, zato je nepravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da se poplača delno le terjatev upnika P. k. in l. ... d.o.o. Pritožnik predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu, tako da se iz zneska preostanka kupnine v znesku 11.856,56 EUR delno poplačata terjatvi obeh upnikov in sicer v sorazmerju z višinama obeh terjatev, podredno pa razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Na pritožbo ni nihče odgovoril.

Pritožba je utemeljena.

Prvi odstavek 198. čl. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da se po poplačilu terjatev iz 197. čl. ZIZ poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, zemljiški dolg, ter nadomestila za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se upniki iz prvega odstavka poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oziroma zastavno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi. Za terjatve, ki imajo isti vrstni red, pa je v 200. čl. ZIZ določeno, da se poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo.

Iz podatkov v spisu izhaja, da sta upnika P. k. in l. ... d.o.o. in H. l. d.o.o. pridobila zastavni pravici na nepremičninah, navedenih v tč. II/I izreka izpodbijanega sklepa, ki so bile predmet prodaje na javni dražbi, z zaznambo sklepov o izvršbi v zemljiški knjigi. Zaznamba izvršbe ima namreč po II. odst. 87. čl. ZZK-1 za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. V skladu z določbo 5. čl. ZZK-1 vpis pravic in pravnih dejstev učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ZZK-1 ne določa drugače. Vrstni red pridobitve stvarne pravice se določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice in se lahko spremeni samo pod pogoji, določenimi s tem zakonom (II. in III. odst. 10. čl. ZZK-1). Po 189. čl. ZZK-1 se opravljajo vpisi pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. V naslednjem členu (190. čl.) istega zakona pa je zakonodajalec določil pravila pri vpisih z istim vrstnim redom. V prvem odstavku je tako določeno, da imajo vpisi isti vrstni red, če je v zvezi s posamezno nepremičnino zemljiškoknjižno sodišče hkrati prejelo več predlogov za vpis oziroma listin, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti. Ker iz zemljiškoknjižnih izpiskov, ki jih je pridobilo izvršilno sodišče pred izdajo sklepa o domiku, izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče prejelo tako sklep o izvršbi upnika P. k. in l. ... d.o.o, opr. št. In 2003/00178 z dne 11.5.2004, kot sklep o izvršbi upnika H. l. d.o.o., opr. št. In 2004/00001 z dne 11.5.2004 zaradi zaznambe izvršbe istega dne in ob isti uri (2. 6.2004 ob 11.50 uri), pritožnik utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da je glede na vrstni red terjatve prva na vrsti za poplačilo iz preostanka kupnine terjatev upnika P. k. in l. S. d.o.o., ker je zastavna pravica pritožnika v zemljiški knjigi vpisana za tem upnikom. Glede na navedene določbe ZZK-1 imata namreč terjatvi isti vrstni red, zato bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o poplačilu terjatev iz preostanka kupnine 11.856,56 EUR uporabiti določbo 200. čl. ZIZ, saj preostanek kupnine ne zadošča za popolno poplačilo obeh terjatev. Ker tega ni storilo, je napačno uporabilo materialno pravo, posledično pa nepravilno ugotovilo dejansko stanje, kar terja razveljavitev odločitve v tč. II/2.b) (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovnem odločanju ugotoviti višini obeh terjatev ter ju poplačati iz preostanka kupnine v sorazmerju z njunima višinama, torej v skladu z določbo 200. čl. ZIZ.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi III. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.