VSL Sodba II Kp 31924/2015

Ob odločanju o pritožbi okrožne državne tožilke se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obtoženemu

po 57. in 58. členu KZ-1 izreče

pogojna obsodba,

v kateri se mu po prvem odstavku 205. člena KZ-1 določi

kazen 5 (pet) mesecev zapora,

ki ne bo izrečena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja;

pritožba ODT pa se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo opr. št. II K 31924/2015 z dne 4. 10. 2018 obtoženega spoznalo za krivega storitve poskusa kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 205. člena KZ-1 določilo kazen pet mesecev zapora. Po drugem odstavku 60. člena KZ-1 obtožencu pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I K 20121/2013 z dne 1. 9. 2015, pravnomočno 1. 9. 2015, s katero je bila obtožencu zaradi kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ-1 določena kazen tri meseca zapora in preizkusna doba treh let, ki se izteče 2. 12. 2018, ni preklicalo, pač pa mu je upoštevaje kazen pet mesecev zapora ter kazen tri mesece zapora, določene s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I K 20121/2013 na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 59. člena KZ-1 določilo enotno kazen, sedem mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obtoženi v novi preizkusni dobi štirih let, ki se šteje od pravnomočnosti te sodbe, ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po drugem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanca A. A. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. V nadaljevanju je obtoženega oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlaga, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obtoženemu izreče kazen osem mesecev zapora.

3Na pritožbo okrožne državne tožilke je odgovoril obtoženčev zagovornik, odvetnik B. B., ki predlaga, da se pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4Pritožba ni utemeljena, je pa bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti po uradni dolžnosti.

5Po preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb državne tožilke se pritožbeno sodišče strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je izkazana pozitivna prognoza obtoženčevega vedenja v bodoče, zaradi česar mu je sodišče prve stopnje upravičeno izreklo pogojno obsodbo in znotraj nje določilo petmesečno zaporno kazen. Državna tožilka se z navedenim ne strinja in zlasti poudarja obtoženčevo večkratno specialno povratnišvo, pri čemer kar devetkrat zaradi premoženjskih kaznivih dejanj, za kar so mu bile izrečene tako pogojne, kot tudi nepogojne zaporne kazni, vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tega sodišče prve stopnje ni prezrlo. Nasprotno, postavilo je v ospredje, hkrati pa ugotovilo, da gre za časovno odmaknjena kazniva dejanja, da obtoženi v obdobju zadnjih štirih let ni storil novega kaznivega dejanja, ko je bil dalj časa tudi na prostosti, kar nakazuje, da je bil z izrečenimi in izvršenimi kaznimi zapora dosežen njihov namen. Res je, da materialni predpis za obravnavano kaznivo dejanje predpisuje kazen zapora do petih let, vendar pa se ni mogoče strinjati z državno tožilko, da je določena petmesečna zaporna kazen neustrezna, saj je sodišče pravilno ugotovilo, da je dejanje ostalo pri poskusu, in je zato točna navedba sodišča prve stopnje, da oškodovancu kakšna posebna škoda ni nastala.

6Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je sodišče prve stopnje obtožencu utemeljeno izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo pet mesecev zapora.

7Je pa moralo pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremeniti v odločbi o kazenski sankciji. Sodišče prve stopnje je namreč obtožencu izreklo takoimenovano razširjeno pogojno obsodbo, saj mu je pri izreku te kazenske sankcije upoštevalo tudi pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. I K 20121/2013 z dne 1. 9. 2015. Preizkusna doba po tej sodbi se je iztekla 2. 12. 2018. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko takšno odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje. Preizkusna doba po sodbi Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. I K 20121/2013 z dne 1. 9. 2015 je potekla 2. 12. 2018, sodišče prve stopnje je sicer pravilno odločilo in sicer še v času trajanja preizkusne dobe, da ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, vendar pa je pritožbeno sodišče obravnavano zadevo prejelo dne 21. 12. 2015. Torej že po preteku roka, ki omogoča upoštevanje prejšnje pogojne obsodbe in po novem izrek pogojne obsodbe (tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v odloči I Ips 15802/2016 z dne 29. 11. 2018).

8Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče moralo po uradni dolžnosti poseči v izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji in jo spremeniti tako, kot je to razvidno iz izreka te sodbe, saj ob siceršnjem preizkusu izpodbijane sodbe ni našlo kakšnih kršitev, na katere je dolžno paziti. Zaradi opisanega posega v odločbo o kazenski sankciji je pritožbeno sodišče tudi skrajšalo čas preizkusne dobe na tri leta.