UPRS Sodba I U 2188/2018-7

Pritožba se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kandidaturo SLS – Slovenska ljudska stranka, OO B., za volitve župana Občine B. v volilni enoti št. 1, za kandidata A.A.. Pri preizkusu zakonitosti vložene kandidature je namreč ugotovila, da imenovani kandidira za župana tudi na listi, ki jo je vložila stranka DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije, in na listi, ki jo je vložila Stranka modernega centra. Zakon o lokalnih volitvah (v nadaljevanju ZLV) v 69. členu določa, da lahko vsakdo kandidira le v eni volilni enoti in na eni listi kandidatov. Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ), ki se v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZLV smiselno uporablja, pa v 57. členu določa, da če je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah, volilna komisija šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena. Tožena stranka je ugotovila, da je stranka DeSUS – Demokratična stranka upokojencev Slovenije svojo kandidatno listo na kandidacijskem zboru, kjer je bil A.A. določen kot kandidat za župana v volilni enoti Občine B., določila dne 11. 10. 2018, stranka Slovenska ljudska stranka dne 12. 10. 2018, Stranka modernega centra pa 15. 10. 2018. Ker je bila torej kandidatura stranke DeSUS določena prva, se ta šteje za veljavno, kandidatura stranke Slovenska ljudska stranka pa zavrne.

2Pritožnika vlagata pritožbo kot kandidat oziroma kot predstavnik zavrnjene kandidature. Določba 69. člena ZLV, na katero se sklicuje tožeča stranka, se po navedbah pritožbe nanaša na kandidacijske liste in ne na župane, zato so županski kandidati lahko kandidati več strank. Tega zakon ne prepoveduje, še več, ZVDZ v 43. členu dovoljuje možnost oblikovanja enotne kandidacijske liste, kar v obravnavanem primeru smiselno pomeni, da je za županskega kandidata vložena enotna kandidacijska lista. Kandidatura treh političnih strank bi morala biti zato sprejeta kot skupna, enotna kandidatura, v primeru nejasnosti pa predlagatelj pozvan na dopolnitev.

3Tožena stranka je poslala volilni spis, na pritožbo pa ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi za odločitev, zato se sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje in jih ponovno ne navaja.

6Skladno z 69. členom ZLV lahko vsakdo kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov. Pritožbeno stališče, da se navedena določba na županske kandidate ne nanaša, je neskladno s 106. členom ZLV, po katerem glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe tega zakona o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Situacijo, ko je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov, torej tudi za obravnavani primer ureja prvi odstavek 57. člena ZVDZ, ki določa, da če volilna komisija volilne enote ugotovi, da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v volilni enoti, šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena, in o tem takoj obvesti kandidate in predstavnike liste kandidatov.

7Ugotovitev tožene stranke, da prvi pritožnik kandidira za župana Občine B. v volilni enoti št. 1 na listi treh strank, pri čemer je bila prva določena kandidatura s strani stranke DeSUS 11. 10. 2018, druga s strani Slovenske ljudske stranke dne 12. 10. 2018, tretja pa s strani Stranke modernega centra dne 15. 10. 2018, je nesporna. Glede na navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 57. člena ZVDZ kandidaturo stranke Slovenska ljudska stranka pravilno zavrnila, saj je A.A. prva kandidirala stranka DeSUS.

8Pritožnik se med drugim sklicuje tudi na določilo petega odstavka 43. člena ZVZD in s tem v zvezi navaja, da ima lahko kandidat več predlagateljev. V povezavi s to pritožbeno navedbo sodišče pojasnjuje, da peti odstavek 43. člena ZVDZ določa, da lahko dvoje ali več političnih strank predloži skupno kandidatno listo. V obravnavanem primeru pa nedvomno ni šlo za skupno kandidatno listo, ampak za več kandidatnih list predloženih s strani več političnih strank, zaradi česar je zahteva tožnika, da se kandidature obravnavajo kot skupna kandidatura več političnih strank, neutemeljena in neskladna z določbo 69. člena ZLV. Ob takšnem dejanskem stanju pa tožena stranka tudi ni imela nobene podlage, da bi uporabila določbo drugega odstavka 56. člena ZVDZ in da bi tožečo stranko pozivala na odpravo (formalne) pomanjkljivosti, kar sicer uveljavlja tožnik v pritožbi.

9Ker je torej spoznalo izpodbijano odločbo za pravilno in zakonito, pritožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

10V zadevi je odločilo na seji na podlagi četrtega odstavka 59. člena ZUS-1.