57. člen ZVDZ

Situacijo, ko je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov, ureja prvi odstavek 57. člena ZVDZ, ki določa, da če volilna komisija volilne enote ugotovi, da je posamezni kandidat določen na dveh ali več listah kandidatov v volilni enoti, šteje za veljavno kandidaturo, ki je bila prva določena, in o tem takoj obvesti kandidate in predstavnike liste kandidatov.

Tožena stranka je ugotovila, da C.C. kandidira za župana Občine B. v volilni enoti št. 1 na listi treh strank, pri čemer je bila prva določena kandidatura s strani stranke D. 11. 10. 2018, druga s strani E. dne 12. 10. 2018, tretja pa s strani A. dne 15. 10. 2018. Glede na navedeno je tožena stranka na podlagi prvega odstavka 57. člena ZVDZ kandidaturo stranke A. pravilno zavrnila, saj je C.C. prva kandidirala stranka D. V obravnavanem primeru ni šlo za skupno kandidatno listo, ampak za več kandidatnih list predloženih s strani več političnih strank, zaradi česar takšen pritožbeni ugovor ni utemeljen.

Pritožnik je v obravnavanem primeru breme dokazovanja zakonitosti liste kandidatov glede pogoja iz šestega dostavka 43. člena izpolnil s predložitvijo liste kandidatov, ki je ta pogoj izpolnjevala. Zakon res določa, da lahko vsakdo kandidira samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov (drugi odstavek 48. člena) ter da je za vsako kandidaturo potrebno pisno soglasje kandidata in da je soglasje kandidata nepreklicno (50. člen). Vendar pa ne določa obveznosti predlagatelja liste, da za svoje kandidate preveri, ali ti morda niso že oddali svoje soglasje h kandidaturi drugi politični stranki oziroma skupini volivcev. Takšna dolžnost predlagatelja tudi iz narave stvari ne izhaja. Podatek o danem soglasju namreč ni javno objavljen, niti se o tem ne vodi uradna evidenca. Res je, da v takem primeru kandidatna lista prav tako ne izpolnjuje (več) pogoja „spolne kvote“, vendar glede na obrazloženo zaradi drugačne narave ravnanj predlagateljev liste obstaja razumen razlog za različno obravnavanje kandidatnih list (drugi odstavek 14. člena Ustave). Zakona namreč ni kršil pritožnik, temveč kandidatka, ki je soglasje dala še drugi politični stranki.2 Neizpolnjevanje „spolne k

Občinska volilna komisija je ugotovila, da je kandidat kandidiral za volitve članov občinskega sveta v volilni enoti na dveh listah. Tožena stranka je zato kasneje določeno kandidaturo kandidata pravilno zavrnila.

Ker torej tožena stranka ni bila dolžna pozivati na dopolnitev vloge, saj v tem primeru ne gre za formalne pomanjkljivosti, za odločitev tudi ni pravno pomembno, kakšen rok za dopolnitev vloge je bil tožeči stranki dan za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Kandidat za člana občinskega sveta ne more preklicati svojega soglasja za kandidaturo po tem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata.

Ker po pravilih stranke določa listo kandidatov izvršilni odbor stranke, pritožnik pa je z listinami izkazal, da je listo kandidatov določil izvršilni odbor, je bila občinska volilna komisija pooblaščena, da preveri izpolnjevanje zakonskih pogojev, to je, ali so člani izvršilnega odbora, ki so določili kandidatno listo, člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v občini, in ali so bili kandidati določeni s tajnim glasovanjem. Ugotavljanje dejstev, ki ne sodijo med zakonske pogoje, ki jih mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste, pa ne sodi v okvir pooblastil, ki jih ima občinska volilna komisija.